Biblija je odlična knjiga, ki je osnova več svetovnih religij - krščanstva, judovstva, islama. Zanimivo je, da se izraz "Biblija" v besedilih knjige ne pojavlja niti enkrat. Prvotno so jo poimenovali Božja beseda, sveti spisi ali preprosto sveti spisi.
Navodila za uporabo
1
Po svoji strukturi je Biblija zbirka verskih, filozofskih in zgodovinskih besedil, ki so jih napisali različni ljudje, v različnih obdobjih in različnih jezikih 1600 let. Menijo, da najstarejša besedila izvirajo iz leta 1513 pr. Skupno Biblija vključuje 77 knjig, vendar se njihovo število v različnih izdajah lahko razlikuje, saj niso vsi prepoznani kot kanonični, tj. sveto in navdihnjeno. 11 knjig, ki so priznane kot apokrifne, nekatere verske poimenovanja zavračajo in v njihovo izdajo ne vključujejo Svetega pisma.
2
Sveto pismo je razdeljeno na 2 dela - Staro in Novo zavezo. Prvi del je Stara zaveza, imenovana tudi sveta zgodovina predkrščanske dobe, vključuje 50 knjig, od katerih je 38 priznanih kot kanoničnih. Verjame se, da so bila besedila iz stare zaveze napisana od 1513 do 443 pr. s strani ljudi, na katere se je spustila Božja milost. Stare zaveze knjige pripovedujejo o ustvarjanju sveta, o verovanju Judov, o božji udeležbi v njihovem življenju, o zakonih, ki jih ljudem posreduje prerok Mojzes na gori Sinaj itd. Sveta besedila tega dela Svetega pisma so napisana v različnih jezikih in jih pogojno delimo na zakonodajne, zgodovinske, učne in preroške.
3
Nova zaveza se imenuje tudi sveta zgodovina zgodnjega krščanstva. Vključuje 27 knjig, kar predstavlja približno četrtino celotnega obsega Biblije. Vse knjige Nove zaveze so napisane v starogrščini in pripovedujejo o življenju, mučeništvu in vstajenju Kristusa, njegovih naukih, učencih in njihovih dejanjih po vnebovzetju Sina Božjega. Menijo, da je bila Nova zaveza, ki je postala osnova krščanstva, napisana v 1. stoletju A.D.
4
Nova zaveza vključuje 4 kanonske evangelije. V grščini v prevodu pomeni evangelij "dobra novica", "dobra novica". Do nedavnega so bili avtorji teh knjig evangelisti Matthew, Mark, Luka in John. Prva tri besedila so vsebinsko podobna. Četrtič, Janezov evangelij se od njih zelo razlikuje. Domneva se, da je John, ki ga je napisal pozneje kot drugi, poskušal pripovedovati o dogodkih, o katerih prej ni bilo govora. Obstaja več deset apokrifnih evangelijev, ki vsak na svoj način razlagajo življenjske dogodke in pridiganje Jezusa Kristusa. Takšno razhajanje in obilo interpretacij sta privedla do tega, da je kanonske besedila prisilno znižal na minimum. Niso vstopili v Sveto pismo.
5
Do danes se avtorstvo evangelijev šteje za nedokazano. Matej in Janez sta Kristusova učenca, Marko in Luka pa sta učenca apostolov. Evangelisti niso mogli biti očividci opisanih dogodkov, saj so živeli v 1. stoletju našega štetja, najstarejši rokopisi teh besedil pa izvirajo iz 2. do 3. stoletja. Možno je, da je evangelij zapis o ustnem ustvarjanju neznanih ljudi. Vsekakor pa zdaj nekateri duhovniki raje sporočajo župnikom, da avtorji teh knjig niso znani.
6
Tako: 1. Evangelij je del Svetega pisma, ene od knjig, ki so vanj vključene.
2. Biblija je bila napisana več kot tisoč let in pol, začenši od 15. stoletja pred našim štetjem. Evangelij sega v 1. stoletje A.D.
3. Biblija opisuje številne vidike življenja ljudi, začenši z ustvarjanjem sveta.
Evangelij govori o rojstvu, zemeljskem življenju Jezusa Kristusa, njegovem vstajenju in vnebovzetju, zapovedih in zakonih, ki jim jih prinašajo ljudje, pri čemer opaža, da bo človek dosegel duhovno čistost, srečo zedinjenja z Bogom in odrešenje.
4. Evangelij je napisan v starogrščini, besedila Svetega pisma pa v različnih jezikih.
5. Knjige Svetega pisma ljudje pišejo po Božjem posebnem navdihu. Avtorstvo evangelija je pripisano Mateju in Janezu, Kristusovim učencem ter Markom in Lukom, učencem apostolov, čeprav danes to velja za nedokazano.
