Uveljavljen sistem državne oblasti na vseh njenih ravneh ne bi bil tako učinkovit, če ga ne bi stalno spremljali. Eden od nadzornih organov je tožilstvo, ki se na primere kršitve javnega reda in miru odziva tako na lastno pobudo kot na podlagi prejemanja prošenj državljanov.
Javni tožilski nadzor nad vlado
Tožilci, ki izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakona s strani izvršnih organov, imajo pravico ne le nadzorovati dela državnih struktur, lokalnih uprav in drugih organizacij, temveč tudi posegati v to, če se ugotovijo kršitve. Identificirajo se na podlagi vhodnih informacij v obliki pritožb državljanov ali statističnih podatkov.
Med preiskavo trenutnega stanja lahko tožilec prosto vstopi v vse prostore, ki so predmet pregleda, zasliši odgovorne uradnike in državljane, tudi tako, da jih pokliče na zaslišanje in po prejemu pozitivnih rezultatov sprejme odločitev o začetku kazenskega ali upravnega postopka.
Spremljanje skladnosti z zakonodajo o preiskovalnih in preiskovalnih ukrepih
Dejavnosti policije vedno spremlja nezadovoljstvo državljanov, ki jim ni dovoljeno začeti kazenskega postopka ali pa so bile zaradi operativnih preiskovalnih del kršene pravice. Tožilec je dolžan ugotoviti primere grozečih ali storjenih kaznivih dejanj, pri čemer izvajanje preiskovalnih ukrepov ne izpolnjuje zahtev zakonika o kazenskem postopku.
Tožilci po prejemu izjave državljana ali ugotovitvi neskladja z informacijami, ki so jih prejeli od registracijskih organov, zdravstvenih ustanov, izvajajo rutinski pregled zakonitosti zavrnitev, da bi začeli kazenske zadeve, tožilstvo začnejo preiskavo. Imajo pravico zahtevati vse uradne dokumente, ki spremljajo iskalno dejavnost, pa tudi preklicati nezakonita dejanja, odstraniti krive preiskovalce z dela in vrniti nepravilno oblikovane primere v revizijo.
