V sodobnem svetu duhovnost še zdaleč ni na prvem mestu med življenjskimi potrebami. Vrednostna dezorientacija postopoma vodi v degeneriranje duhovnih dobrin, s katerimi se na različnih področjih človeškega življenja misli na različne koncepte.
Navodila za uporabo
1
Za mnoge je duhovnost povezana le z religioznostjo, čeprav je povpraševanje na drugih področjih družbenega življenja: psihologiji, filozofiji, kulturologiji, pedagogiki in celo politologiji. To je jedro, ki podpira vsako od teh področij posebej in družbo kot celoto.
2
V religiji je duhovnost videti kot prisotnost Svetega Duha v človeku. Bolj ko se človek približa Bogu, globlje postane duhovno življenje. Kaj pa če je človek nevernik? Je brezdušen? Seveda ne. Samo njegovo moralo se meri v drugih količinah. Na primer hrepenenje po višinah kulture in samopopolnjevanje. Ljudje umetnosti pogosto dobijo "duhovni status". Toda ustvarjalnost se vsako leto vse bolj popularizira, kar vodi v izgubo svojega pravega namena - dotikanja najboljših strun človeške duše.
3
Obstoj človeka bi bil nemogoč brez treh glavnih vrednot: resnice, lepote in dobrote. Prav oni sestavljajo formulo duhovnosti, s pomočjo katere se človek zaveda sveta okoli sebe in oblikuje svoj odnos do njega. Človek z njeno pomočjo spozna svojo usodo in smisel v življenju. Zdaj te vrednosti bledijo v ozadje. Vse pogosteje se uporablja koncept "degradacije družbe", ki je naslovljen na mlajšo generacijo. Če so se moralni standardi postavljali pri ljudeh, ki so v otroštvu odraščali v sovjetski dobi od otroštva, potem so njihovi otroci v teh zadevah dobili popolno svobodo.
4
V našem stoletju se manj pozornosti namenja izboljšanju izobraževanja. Iz procesa oblikovanja moralne kulture se je poudarek premaknil na rezultat treninga. Izobraževanje je videti kot formalnost in ne kot vir osebne duhovne rasti.
5
Sodobna mladina se vse bolj obrača k leposlovju, namenjenemu vzbujanju občutkov, razvoju ustvarjalne dejavnosti in razumevanju življenja. Klasična kultura nadomešča klasike, katerih naloga je bolj zabavati, ne pa prispevati k oblikovanju neodvisnega mišljenja.
6
Družina preneha biti standard vzgoje, statistika razvez pa le to potrjuje. Denar postane glavna sestavina uspeha, izpodriva ljubezen, prijaznost in skrb. V svetu, kjer vlada individualizem, ljudem preprosto manjka medsebojnega razumevanja in medsebojne podpore. Osebna rast je bila pomembnejša od dejavnosti v korist bližnjega.
7
Duhovnost odraža bogastvo notranjega sveta in stopnjo popolnosti posameznika. Objektivno oceno svojega duhovnega življenja lahko da le oseba, ki jo vodi vest in soglasje s seboj. Duhovnost je treba razvijati s krepitvijo aktivnega življenjskega položaja, želje po samospoznanju in želji, da bi ta svet postal malo boljši.
