Opozicijski shodi v Siriji so del množičnega protestnega gibanja v arabskih državah - "arabske pomladi." Od leta 1963 je državi vladala Arabska socialistična renesančna stranka (Ba'ath). Bashir al-Assad je na mestu predsednika nasledil svojega očeta Hafeza al-Assada. Volitve so potekale v obliki referenduma, med katerim je bilo predlagano odgovor na vprašanje, ali državljani odobrijo edinega kandidata - B. Assada - za predsednika.
Januarja 2011 so se začeli množični protivladni protesti nezadovoljni z nepremičnostjo vladajoče stranke in dejansko diktaturo družine Asad. Skupaj z mirnimi oblikami protestov (procesije in gladovne stavke) so protestniki uporabili pretepe s policijo, požige vladnih institucij in druga nezakonita dejanja.
Vlada je uporabila čete za zatiranje nemirov. Bilo je primerov streljanja vojakov, ki niso hoteli streljati na civiliste. Na strani "Svobodne vojske Sirije" (oborožene uporniške skupine) je prešla v redno vojsko. Pridružile so se ji tudi militarizirane islamistične skupine.
Ko je intenzivnost boja rasla, je na obeh straneh rasla tudi ostrost. Zaradi sovražnosti so bili pobiti civilisti, obe strani pa sta poskušali svojo smrt uporabiti v propagandne namene. 25. maja 2012 so v svetovnih medijih poročali o smrti več kot 90 civilistov v sirski vasi Al-Houla, med njimi več kot 30 otrok. Pozneje se je izkazalo, da je bilo ubitih 108 ljudi.
Odbor ZN za človekove pravice je že od samega začetka krivdo za smrt Bašira al Asada, češ da so bile žrtve vladnih sil. Vendar je preiskava pokazala, da je zaradi šrapnelskih ran umrlo le 20 ljudi. Preostale so bodisi ustrelili od blizu ali pa ubili.
Sirska vlada je dejala, da nima nobene zveze s smrtjo civilistov, saj njena vojska ni zasedla vasi, in je krivila ubijanje islamistov. Nadaljnja preiskava tragedije opazovalcev OZN daje razlog za domnevo, da v tem primeru vlada govori resnico. Islamisti so morda zainteresirani za motenje mirovnih pogajanj med obema spopadoma pod vodstvom generalnega sekretarja ZN Kofija Annana.
