Dogodki, ki se v Ukrajini odvijajo od novembra lani, so privedli do močnega zaostrovanja mednarodnih odnosov. Ta država je postala ne le prizorišče hudega notranjega konflikta, ampak tudi predmet boja močnih geopolitičnih akterjev - Rusije, ZDA in EU. Nekateri ljudje, še posebej slabo usmerjeni v politiko, ki so jih strli tokovi izkrivljenih informacij, težko razumejo: kaj se je v Ukrajini sploh zgodilo?
Navodila za uporabo
1
Najprej morate izlet v zgodovino. Ukrajina je postala neodvisna decembra 1991 po razpadu ZSSR. Imela je vsako priložnost, da gradi dovolj razvito in uspešno državo.
2
Žal se je vse zgodilo drugače. Premoženje, preneseno v Ukrajino iz ZSSR, je bilo ukradeno ali pa je šlo nekaj "izbranim". V zunanji politiki Ukrajine je prikrivana rusofobija igrala vse pomembnejšo vlogo. Posebej se je stopnjeval po izvolitvi predsednika gorečega zahodnjaka V. Juščenka, ki je odkrito razglasil tečaj za vstop Ukrajine v Nato. Začelo se je prepisovanje naše skupne zgodovine, povzdignjevanje voditeljev in pripadnikov UPA (ukrajinske uporniške vojske), ki so sodelovali z nacističnimi napadalci.
3
Izvolitev Viktorja Janukoviča za predsednika Ukrajine leta 2010 ni spremenila tega trenda. Poleg tega so se subverzivne dejavnosti zahodnih obveščevalnih agencij (predvsem ZDA) v Ukrajini le še stopnjevale. S pomočjo zahodnega denarja in inštruktorjev je nastalo veliko odkrito ekstremističnih organizacij profašistične narave, na primer "Desni sektor". Korupcija, samovoljnost organov kazenskega pregona, prikrito hinavščino oblasti - vse to je vodilo v povečanje ogorčenja milijonov Ukrajincev, ki so bili poleg tega naivne sanje, da jim bo Zahod pomagal rešiti vse težave, dovolj je bilo podpisati Združenje z EU. Zato je zavrnitev Janukoviča, da konec leta 2013 podpiše to združenje, služila kot razlog za začetek nemirov v Kijevu.
4
Zahodne države so odkrito spodbudile protestnike k uporu, Viktor Janukovič in njegova okolica pa so zagrozili s strogimi sankcijami, če bo proti upornikom uporabljena sila. Posledično so se zgodili krvavi izgredi, pri katerih je desni sektor igral najaktivnejšo vlogo. Janukovič je bil prisiljen zbežati, na oblast je prišla prozahodna vlada, ki je vključevala številne goreče nacionaliste. Naravna posledica teh dogodkov je bil odhod Krima, ki se je želel vrniti v pristojnost Rusije, pa tudi zahteve številnih rusko govorečih prebivalcev Ukrajine po federalizaciji države in državnem statusu ruskega jezika. Nove kijevske oblasti so se na te zahteve odzvale z brutalno represijo. Na ozemlju luganske in donjecke regije Ukrajine se je začela prava državljanska vojna, ki traja še danes.
