Berlinski zid je eden najbolj znanih spomenikov hladne vojne, ki uteleša bistvo spopada med komunistično Sovjetsko zvezo in državami članicami Nata. Padec berlinskega zidu je postal simbol začetka velikih sprememb.
Razlogi za gradnjo stene
Hladna vojna, ki se je začela po koncu najbolj krvave v zgodovini druge svetovne vojne, je bila dolg spopad med ZSSR na eni strani in Evropo in ZDA na drugi strani. Zahodni politiki so komunistični sistem ocenili kot najnevarnejšega od možnih nasprotnikov, prisotnost jedrskega orožja na obeh straneh pa je samo še povečala napetost.
Po koncu druge svetovne vojne so zmagovalci med seboj razdelili ozemlje Nemčije. Sovjetska zveza je podedovala pet provinc, od katerih je bila leta 1949 ustanovljena Nemška demokratična republika. Vzhodni Berlin je postal prestolnica nove države, ki je po določbah Yaltanske pogodbe padel tudi v območje vpliva ZSSR. Konflikt med Vzhodom in Zahodom ter nenadzorovana migracija prebivalcev v Zahodni Berlin je privedla do tega, da so se leta 1961 države iz Varšavskega pakta (socialistična alternativa Nato) odločile zgraditi konkretno strukturo, ki bo omejila zahodni in vzhodni del mesta.
