Kategorične državne in verske teorije izhajajo iz nezadovoljstva ljudi z razmerami v državi. Liberalizem ni izjema. Pojavil se je kot odgovor na neomejeno fevdalno monarhijo in popolno kršitev človekovih pravic in svoboščin
![Image Image](https://images.culturehatti.com/img/kultura-i-obshestvo/57/chto-takoe-liberalizm.jpg)
Koncept "liberalizma" izvira iz latinske besede "svoboda". John Locke, Immanuel Kant in Adam Smith so izvor tega državnega in gospodarskega načela. Humboldt in Takville ter številni sodobni ekonomisti in politiki so pomembno vplivali na njen razvoj.
V prvotni obliki je liberalizem pozival k popolni ukinitvi vloge države v družbi. Prevzel je prednost človekovih pravic nad vsemi drugimi državnimi načeli. Hkrati je teorija postavila v ospredje in odgovornosti človeka.
Skozi stoletja je liberalizem postal prevladujoča državna politika vse večjega števila držav. Začel je vplivati na že prej neomejene monarhije in diktature. Liberalci so se zavzeli za ločitev religije od države, uvedbo tržne ekonomije in zasebne lastnine.
Med prvimi državami, kjer se je kot glavno usmeritev razvoja države nahajal liberalizem, so postale ZDA.
Sčasoma je liberalna teorija vedno bolj in bolj odstopala v gospodarstvu. In glede na to se je neoliberalizem ločil od glavnega toka liberalizma. Položaj njegovih pristašev temelji na odpravi protekcionizma kot pojava in popolni ločitvi gospodarstva od politike. Popolna tržna svoboda in neomejena konkurenca sta glavna načela te teorije.
Hkrati pa tudi liberalizem kljub zgodovinskemu nasprotovanju sedanji vladi ne izključuje vpliva države na gospodarstvo. Dejansko je to edini način, da se zagotovi ne le gospodarski, ampak tudi družbeni razvoj civilne družbe. Zlasti novi liberalci so začeli vztrajati pri krepitvi državne moči. To gibanje je nastalo v dobi "Edwarda" v Angliji. Kot glavni cilj boja so njeni podporniki izbrali največji razvoj družbene sfere.
Po drugi strani pa je neodvisna smer, imenovana "libertarijanstvo", ločena od liberalizma. Ne priznava nobenih omejitev človekove volje kot anarhistične ideologije. V postulatih je libertarianizem videti kot popolna demokracija. A v resnici je povsem protidržavno.
Hkrati sodobni liberalizem brani le pravice teh ljudi in držav, svetovni nazor in drugačna stališča so podobna liberalnim politikom in poslovnežem. Nezadovoljniki so izpostavljeni različnim vrstam diskriminacije. To je jasno razvidno iz nespodobne notranje in zunanje politike ZDA in sodobne Rusije.
V Rusiji se je liberalizem začel razvijati s propadom komunistične ideologije. Toda v svojem razvoju je začel videti bolj kot mešanica hipertrofiranega libertarianizma in neoliberalizma z elementi birokratske samovolje. Zore korupcije in hudobni gangsterizem je skupaj z nenehnim govorom o človekovih pravicah močno pretresal zaupanje ljudi v liberalne temelje.
Zato večina Rusov ne ločuje liberalizma 90-ih od anarhizma. In sodobni liberalci bodo potrebovali veliko truda, da bodo ljudje povrnili zaupanje v liberalizem.