Množica ver in razlike v religiji ljudi prisilijo strokovnjake, ki preučujejo fenomen religije, da dajo definicije in razlage pojmom, kot so ateizem, monoteizem in politeizem. Ti pojmi so precej specifični, hkrati pa imajo svojo zgodovino nastajanja (zapolnjujejo izraz, kot pravijo jezikoslovci).
Pod pojmom politeizem verski učenjaki razumejo vero v več bogov. V slovanski Rusiji se ta pojem nanaša na poganstvo, pogosto se ti izrazi celo uporabljajo kot sopomenke, vendar je to nekoliko poenostavljeno razumevanje le-teh. Politeizem je neločljivo povezan s takšnimi pojmi, kot so: monoteizem - vera v enega boga in ateizem - vera, ki zanika obstoj kakršnih koli bogov na splošno. Za politeizem so značilni obredi, ki vzpostavljajo povezavo z božanstvom, žrtve, ki pomagajo pomiriti Boga, v sodobnem svetu pa politeizem ni tako razvit kot na primer v antiki. Toda tudi zdaj obstajajo narodi, ki sveto verujejo v več bogov. To so nekatera afriška plemena in Indijci ter nekaj vzhodnih ljudstev. Tako kot monoteisti imajo svoje življenjske vrednote, dogme in vero v interakcijo z bogovi, izražene v legendah in pripovedkah, prvič pa so politeizem kot znanstveni pojav začeli preučevati že v renesansi. Pred tem so se Evropejci ukvarjali le s preučevanjem starodavnih mitov. Kristjani sploh niso vzeli resne vere v več bogov, iskreno so verjeli, da je monoteizem prava resnica življenja. Zagovorniki krščanske vere še vedno trdijo, da je politeizem degradacija osebnosti in pozabe enega samega boga, stanje duha, ki bodisi mine samo od sebe ali ga je treba premagati. Vendar so sodobni znanstveniki v okviru religioznih študij namigovali, da je politeizem primarno stanje človekove zavesti, ki ima smisel narave. Če primerjamo izjave filozofov in pisateljev, posnete pred nekaj stoletji, z mislimi sodobnih znanstvenikov, lahko naredimo nedvoumen zaključek, da je glavna sestavina politeizma mit. In zdaj vera v politeizem ne šteje s strani človekovih dejanj, temveč iz mitološke sestavine. Francoski znanstvenik Levy-Strauss je na primer v imenu celotne strukturne antropologije dejal, da mitski sestavni del politeizma obsega izvajanje nezavednih logičnih operacij, katerih namen je razrešiti vsa protislovja, ki se pojavljajo v človeškem umu.
