Velika selitev ljudstev je množična selitev plemen v 4. stoletju našega štetja z obrobja rimskega cesarstva in dežel onkraj njegovih meja v osrednje regije. Ta dogodek ima vrsto razlogov, med katerimi so glavno vlogo odigrali napadi nomadskih Hunov z vzhoda in izboljšanje življenjskega standarda, zaradi česar so ljudje iskali sedeči način življenja in zaseg zemlje.
Osvajanje Hunov
Leta 345 so plemena Hun napadla srednjeveško Evropo, ki so začela napadati sedeče ljudstvo, ki je živelo na obrobju rimskega cesarstva. To so bila predvsem miroljubna plemena, ki so se ukvarjala s kmetijstvom in agresivno nastrojenim Hunom niso znala odmevati. Ljudje so morali zapustiti svoje dežele, iskati nova ozemlja in se bojevati z manj nevarnimi in bojevni sosedi. Posledično so že oslabljeno rimsko cesarstvo začeli napadati sosednja plemena, nenehni napadi z različnih strani so prispevali k njegovi oslabitvi.
Osvajanje Hunov je privedlo do razpada nemške plemenske zveze, germanska ljudstva pa so se začela tudi preseliti na Balkanski polotok. Huni so uspeli uničiti državo Ostrogote, ki se nahaja med Črnim in Baltskim morjem.
Hune je do petega stoletja vodil Attila, ki je začel še resnejše kampanje v Evropi. Večina evropskega ozemlja je bila opustošena zaradi napadov. In šele leta 451 je Rimljanom uspelo premagati njegovo vojsko, nakar je razpadlo zavezništvo več plemen Hunnic. Toda Velika selitev narodov se je že začela, bilo je tudi drugih osvajalcev, ki so želeli osvojiti Rim. Barbari so napadali drug za drugim, medtem ko jim Rimljani niso dali ustrezne odbojnosti. Padlo je zahodno rimsko cesarstvo.
Drug razlog za velike migracije narodov, ki jih raziskovalci pogosto imenujejo, je hlajenje podnebja in poslabšanje razmer na številnih ozemljih. Plemena so morala iskati ugodnejša mesta za kmetijstvo.
