Usoda ni pokvarila Nodarja Dumbadzeja. Njegove družine so se dotaknile represije v 30. letih. Fant je postal sin "sovražnikov ljudi." Dela gruzijskega pisatelja so v veliki meri avtobiografska. Odsevajo nasprotja ere in razmišljanja o dobrem in zlu. Dumbadze ostaja eden najbolj priljubljenih in berljivih avtorjev Gruzije.
Iz biografije Nodarja Dumbadzeja
Nodar Vladimirovič Dumbadze se je rodil 14. julija 1928 v glavnem mestu Gruzije. Dogodki iz 30. let prejšnjega stoletja so pustili odtis na njegovo življenje in literarno delo. Njegove starše so aretirali in obtožili, da so sovražniki ljudi. Sin nekdanjega sekretarja okrožnega odbora je bil prisiljen voditi težko življenje. Starši so bili rehabilitirani šele po Stalinovi smrti.
Dumbadze je odraščal v zahodni Gruziji. Vzgajali so ga sorodniki. Končal je šolo v vasi. Nato je vstopil na državno univerzo v Tbilisi, na ekonomsko fakulteto, ki jo je diplomiral leta 1950.
Nodar je nekaj let delal kot laboratorij na univerzi. In potem se je v celoti vključil v literarno delo in postal uslužbenec revije Tsiskari. Slučajno je deloval tudi kot namestnik urednika v reviji stripov Niangi.
Od leta 1973 je Dumbadze tajnik in kasneje predsednik Zveze pisateljev Gruzije. Nodar Dumbadze je že od začetka svoje literarne kariere pridobil na priljubljenosti. Za njegova dela so nagrajeni Leninova komsolska nagrada in Leninova nagrada. Od leta 1971 do 1978 je bil namestnik vrhovnega sveta svoje republike, kasneje pa je bil izvoljen v vrhovni svet ZSSR.
Pot do literature
Prve pesmi gruzijskega avtorja so se rodile leta 1950 v študentski zbirki "Prvi žarek". Šest let pozneje so izšle tri knjige šaljivih zgodb, ki so pritegnile pozornost bralcev.
Pravo slavo pa je Dumbadzeju prinesel roman "Ja, babica, Iliko in Illarion." Knjiga je izšla leta 1960. Pozneje je bila po romanu napisana igra, ki je bila uspešno uprizorjena v pisateljevi domovini.
Pesmi, kratke zgodbe ter romani in romani, ki so sledili zatem, so pisatelju potrdili slavo enega najbolj nadarjenih avtorjev v državi. Najbolj znane so njegove knjige "Vidim sonce", "Sončna noč", "Zakon večnosti". Dela Dumbadzeja so uspešno preživela več izdaj. Napisal je tudi potopise in novinarske članke.
