Nemški zdravnik, ki je med drugo svetovno vojno izvajal medicinske poskuse na ujetnikih koncentracijskega taborišča Auschwitz. Mengele se je osebno ukvarjal z izbiro zapornikov, ki so prispeli v taborišče, izvajal kriminalne poskuse na zapornikih. Njegove žrtve so bile več deset tisoč ljudi.
Otroštvo in mladost
Zloglasni Josef Mengele se je rodil 16. marca 1911 v Gunzburgu blizu Ulma v Nemčiji. Njegov oče Karl Mengele je bil proizvajalec kmetijske opreme, njegova mama Walburga Hapfaue pa gospodinja.
Bil je prvorojenec v družini Karla, pozneje je še imel dva brata Karla in Aloisa.
Po končani srednji šoli aprila 1930 vstopi na Medicinsko fakulteto Univerze Goethe v Frankfurtu.
Leta 1935 je Jožef na univerzi v Münchnu doktoriral iz fizikalne antropologije.
Kariera
Januarja 1937 je Joseph Mengele dobil službo na Inštitutu za dedno biologijo in rasno higieno v Frankfurtu. Postane asistent doktorja Otmarja von Werscherja, ki je svetovno slavo pridobil po zaslugi svojih dvojnih študij.
Leta 1937 se je pridružil nacistični stranki. In že leta 1938 je dobil diplomo medicine in se istega leta pridružil vrstam SS.
Leta 1940 so ga napotili v vojsko in ga poslali v zdravstveno službo Waffen-SS. Poleti 1940 je delal kot medicinski strokovnjak za RHSA ali "Rasse und Siedlungshauptamt" v njihovem "Centralnem uradu za priseljevanje", ki se nahaja na severovzhodu mesta Posen (danes Poznan, Poljska).
Pozneje odide na Vzhodno fronto kot zdravnik v oddelku Wiking.
Bil je ranjen v bitki in se januarja 1943 vrnil v Nemčijo, da bi se pridružil Inštitutu za antropologijo, človeško genetiko in evgeniko.
Aprila 1943 je prejel čin kapetana SS.
Prvič je vstopil v Auschwitz 30. maja 1943, ko je bil imenovan za pomočnika garnizonskega zdravnika stotnika SS dr. Eduarda Wirtsa.
Novembra 1943 je postal glavni zdravnik taborišča Auschwitz II ali Birkenau.
Njegova dolžnost je bila filtriranje novo prispelih vojnih ujetnikov. Nekatere je takoj poslal v plinske komore, druge pa v delovne koče, da bi še naprej delali na trdem delu.
Na tem položaju nadaljuje svoje pošastne medicinske poskuse na dvojčkih, najpogosteje judovske in ciganske narodnosti.
Visoko usposobljeni zdravniki, ki so prišli v taborišče, so pogosto postali njegovi pomočniki. Pod grožnjo smrti so bili prisiljeni pomagati Mengeleu. Izjemen primer je dr. Miklos Nisli, ki je bil zdravnik asistent morilec pri svojih poskusih. Ta človek je o svojem življenju spregovoril v koncentracijskem taborišču v svojih spominih Auschwitz: Spomini zdravnika, ki so izšli na madžarskem leta 1946.
Mengele je upal, da bo zagovarjal še eno doktorsko disertacijo, da bi pozneje vodil medicinski oddelek na nemški univerzi, toda poraz nacistične Nemčije je preprečil izvajanje njegovih načrtov.
Življenje po vojni
Pobegnil je iz Auschwitza 17. januarja 1945, ko so bile sovjetske čete že zelo blizu.
Jožef je nekaj tednov preživel v koncentracijskem taborišču Gross-Rosen, po evakuaciji pa je zbežal na zahod.
Ameriške čete so aretirali Mengeleja, a so ga hitro izpustili, saj zaradi zmede v listinah ni bil identificiran kot vojni zločinec.
Od poletja 1945 do pomladi 1949 je mirno delal na kmetiji v Rosenheimu.
Leta 1949 se je Jožef priselil v Južno Ameriko in se naselil v predmestju Buenos Airesa.
Leta 1959 je nemška vlada izdala nalog za njegovo aretacijo.
Mengele se je moral prisiliti v Paragvaj, nato v Brazilijo, potem ko je izvedel, da je Adolfa Eichmanna aretiral in odpeljal v Izrael.
Smrt
Preostanek življenja je preživel v vili blizu Sao Paula, dokler se 7. februarja 1979 ni kopal v letovišču v letovišču v Bertiogi.
Pokopan je bil na pokopališču v São Paulu pod psevdonimom Wolfgang Gerhard.
Leta 1985 je nemška policija truplo ekshumirala in po forenzični preiskavi opravila identifikacijo.
Analiza DNK leta 1992 je potrdila, da je ekshumirano truplo res pripadalo Josephu Mengeleu.
