Davčni račun je glavni dokument v računovodstvu, s pomočjo katerega organizacija lahko izterja plačani davek na dodano vrednost. Ta članek je običajno namenjen registraciji in oblikovanju tiskanih obrazcev, izdanih strankam. Ker je ta vrsta dokumenta zelo pogosto sestavljena, je davčna služba razvila in odobrila določeno obliko obračuna davčne račune. In zdaj kršitev pri oblikovanju takega dokumenta lahko privede do resnih posledic.
Navodila za uporabo
1
Od 11. januarja 2011 po vsej državi velja nov obrazec za izpolnjevanje davčne fakture. Njegove glavne razlike od prejšnjega vzorca so naslednje. Prvič, zdaj ga je treba vključiti v enotni register davčnih računov. Drugič, potrebna polja so označena z »X« (prej nasprotno, tista, ki niso bila uporabljena). Prav tako so bili v novi obliki izbrisani nekateri razdelki in odstavki, na primer "Stroški pošiljanja". Vendar so osnovne določbe za izpolnjevanje davčne račune ostale enake. Torej je treba na primer davčno fakturo izdati le na papirju.
2
Z davčnim računom mora ravnati oseba, ki je registrirana kot plačnik davka na dodano vrednost in ki je dodeljena posameznemu davčnemu plačniku te oblike davka. Če pa se ljudje ali podružnice podjetij, ki niso registrirane kot take, ukvarjajo z obdelavo računa, potem jim lahko plačnik davka, ki vključuje takšne enote ali pod vodstvom katerega takšna oseba deluje, zaupa pravico do izdaje računa. Toda hkrati je dolžan opozoriti davčni organ na tovrstno igranje.
3
Obvezno izpolnite serijsko številko tega dokumenta. Praviloma se dodeli glede na številko računa v registru izdanih in prejetih računov.
4
Nato morate izpolniti datum izjave. Običajno se tak račun izda neposredno na dan nastanka davčne obveznosti. Ne pozabite upoštevati polja, kjer je treba navesti polno ali skrajšano ime podjetja (v glavnem so to podatki, ki so navedeni v listinah o zakupu) ali priimek, ime, pokroviteljstvo osebe, ki je registrirana kot plačnik davka na dodano vrednost.
5
Nato se pomikajte po poljih in izpolnite davčno številko davčnega zavezanca. Ali navedba številke, ki jo je registrirani plačnik dodelil podjetju, ki je del njegove enote in opravlja dejavnosti, za katere se plačuje DDV. Navedemo tudi dejansko lokacijo ali kraj davčnega naslova plačnika DDV. In ne pozabite napisati polnega ali skrajšanega imena, navedenega v zakonskih dokumentih prejemnika.
6
Obvezno polje je opis kupljenega blaga (pa tudi gradenj ali storitev) in njihova količina. Tu navajamo glavne finančne določbe - to je cena dostave brez davka, davčne stopnje in zneska davka (vse v digitalni vrednosti) in na koncu določimo skupni znesek tistih sredstev, ki jih je treba plačati ob upoštevanju davka.
7
Račun sestavite v dveh izvodih - to sta original in kopija. Ne pozabite narediti ustreznih oznak v zgornjem levem delu dokumenta.
