Življenje in dosežki srednjeveških vitezov so zajeti v legendah. V romanih in zgodovinskih filmih oklepni bojevniki izvajajo številna dejanja v imenu svoje srčne dame ali sodelujejo v krvavih bitkah na strani svojega gospodarja. In kakšno je bilo tradicionalno življenje srednjeveškega viteza?
Navodila za uporabo
1
Vsak vitez si je želel živeti v svojem gradu. Niso si vsi lahko privoščili takšne zgradbe, saj je za gradnjo gradu potrebna znatna sredstva in zmogljivosti. Običajno so bili gradovi v lasti tistih vitezov, ki so bili plemenitega izvora ali so se obogatili v službi svojega gospodarja. Manj premožni srednjeveški bojevniki so živeli na skromnih posestvih v upanju, da bodo postali bogati.
2
Tradicionalno so bili gradovi zgrajeni na najprimernejših mestih, katerih pristopi so bili zaščiteni pred nenadnimi napadi sovražnikov z naravnimi ovirami in mogočnimi stenami. Za vstop v dnevno sobo si moral skozi vrata in se povzpeti po strmih kamnitih stopnicah. Stopnišče, ki vodi do gradu, je bilo urejeno precej zvito.
3
Najpogosteje so bile stopnice v ključavnicah spiralno in zasukane od leve proti desni. Dejstvo je, da so bili gradovi zgrajeni ob upoštevanju možnega napada sovražnika. Plezal je po takšni lestvi in v desni roki držal meč, sovražnik je bil v neprijetnem položaju za napad. Pogosto so kamnite stopnice izmenično prekrivali z lesenimi, odstranjevali pa so, da je bilo v stopnicah mogoče narediti nedopustne praznine.
4
Glavna soba viteškega gradu je bila prednja dvorana. V njej so potekali prazniki in nastopali so gostujoči igralci. V dvorani je kraljeval somrak, saj so majhna okna varovala s kovinskimi palicami. Okenske odprtine so bile prekrite s platni iz bika. Steklo v srednjem veku je bilo predrago; lahko so se samo pohvalili s palačami najbogatejših gospodarjev, vojvod in kraljev.
5
Prostori viteškega gradu so bili osvetljeni z baklami katrana. Zataknili so jih v posebne stojala ali obroče, nameščene v stenah. Dodatno razsvetljavo je prispeval kamin, v katerem so žarele velike hlode in celi kosi lesa. V grajskih prostorih je bil skoraj vedno vztrajen vonj gorenja, saje in dima.
6
V miru je bilo življenje prebivalcev viteškega gradu precej monotono, dolgočasno in osamljeno. Lastnik gradu se je ukvarjal z lovom, vadil borilne veščine, opazoval, kako hlapci vodijo gospodinjstvo, v najboljšem primeru pa je sprejel gostujoče popotnike: roparje, mestre, trgovce. Šele v dneh velikih praznovanj, viteških turnirjev ali poročnih prireditev je bil grad napolnjen s številnimi gosti, ki so se zbirali iz vsega okrožja. Takšni dogodki so bili vedno pričakovani z nestrpnostjo in so vitezom prinesli nič manjšega užitka kot sodelovanje v vojnah.
