Sergej Julievič Witte je velik reformator ruske zgodovine poznega 19. - začetka 20. stoletja. Z njegovim aktivnim sodelovanjem so bile izvedene državne in denarne reforme. Razvil je tudi manifest iz leta 1905 in prispeval k hitremu razvoju industrije in kapitalizma.
Navodila za uporabo
1
V letih 1880–1890 je bil denarni sistem v Rusiji nestabilen in šibek. Leta 1895 je Witte, takratni finančni minister, cesarju Nikolaju II. Predstavil poročilo, v katerem je pisal o potrebi po zlato obdelavi. Takšen zlati standard je bil uspešno uveljavljen v Angliji. 8. maja 1895 je bil sprejet zakon, ki je dovoljeval transakcije z zlatom. Zahvaljujoč reformi je Državna banka do leta 1897 povečala svoje zlate gotovine s 300 milijonov na 1.095 milijonov rubljev. Tuja podjetja in državljani so lahko iz Rusije kupovali in izvažali zlato rubljev, kar je prispevalo k prilivu tujega kapitala v rusko gospodarstvo. Zaradi politike Witte je rubelj postal ena najbolj stabilnih in zanesljivih valut na svetu. Reforma je okrepila zunanji in notranji tečaj ruske valute.
2
Sergej Witte je spodbujal industrializacijo ruskega cesarstva. Njegova politika je bila usmerjena v pospešen razvoj železniške in industrijske gradnje. Na leto je bilo zgrajenih približno 3000 km prog. In do leta 1900 je država postala svetovno vodilna v proizvodnji nafte. Witte je leta 1898 izvedel reformo obdavčenja na trgovskem in industrijskem področju.
3
Witte je menil, da je obvezna reforma kmečke skupnosti. Leta 1898 je napisal noto Nikolaju II., V kateri je pozval cesarja, naj dokonča "osvoboditev" kmetov. Vendar je kralj bolj poslušal aristokrate, ki niso bili zadovoljni z Wittejevo politiko. Toda Sergej Julievič je poskrbel, da se ni hotel odreči vzajemni odgovornosti, da bi kmetom olajšal potni nadzor in odpravil telesno kazen zanje.
4
Witte je bil pobudnik gradnje železnice Kitajska-Vzhod in Transsibirske železnice. Za dopolnitev zakladnice je reformator leta 1894 uvedel "vinski monopol". Destilarne so pripadale zasebnim podjetnikom, alkohol, ki so ga proizvajali, pa je država odkupovala, rafinirala in dajala v prodajo v vinskih trgovinah, ki so v lasti zakladnice. Prihodki od "vinskega monopola" leta 1913 so znašali 26% proračunskih prihodkov cesarstva.
5
Oktobra 1905 so v ruski prestolnici potekale stavke delavcev. Nikolaj II je naročil Witteu, naj razvije manifest, ki je bil razglašen 17. oktobra. Witte je tudi skupaj z Manifestom izvedel državne reforme. Ti so vključevali ustanovitev državne dume, uvedbo volilne zakonodaje in preoblikovanje državnega sveta. Sergej Julievič je urejal "Osnovne državne zakone ruskega cesarstva", ki so postale prva ustava v državi.
