Družba je zapleten družbeni sistem, ki vključuje številne medsebojno povezane družbene skupnosti, etnične skupine, institucije, statuse in vloge. Obstaja več pristopov za določitev njegove strukture.
Navodila za uporabo
1
Družba je zapletena struktura, ki je v nenehnem gibanju. Sestavljen je iz skupin ljudi, ki so združeni po teritorialnem načelu, na delovnem mestu (študiju) ali poklicu. Znotraj ene družbe so zastopani številni družbeni položaji in statusi, pa tudi družbene funkcije. Poleg tega družba vključuje najrazličnejše norme in vrednote. Povezave, ki nastanejo med temi elementi, določajo družbeno strukturo.
2
Organsko teorijo družba obravnava kot živi organizem in verjame, da vključuje tudi različne organe in sisteme (prebavne, prekrvavitve itd.). A. Comte razlikuje kot organe ureditve javnega organizma (upravljanje), proizvodnje (kmetijstvo, industrija), distribucije (ceste, trgovinski sistem). Ključna institucija družbenega organizma velja za upravljavsko, vključno z državo, cerkvijo in pravnim sistemom.
3
Po mnenju zagovornikov marksizma se v družbenem sistemu ločijo osnovne in nadgradne komponente. Odločilni element je bil ekonomski (osnovni). Tvorba nadgradnje v osebi države, zakona, cerkve je veljala za drugotnega. Marksisti so razumevanje družbene strukture razdelili na materialno-proizvodno sfero (gospodarstvo), socialno (ljudje, ekonomski razredi in narodi), politično (država, stranke in sindikati) in duhovno sfero (psihološka, vrednostna, družbena komponenta).
4
Najbolj priljubljeno razumevanje družbe, ki ga uporabljajo sodobni sociologi, je predlagal T. Parsons. Predlagal je, da bi družbo obravnavali kot vrsto družbenega sistema. Slednje je del sistema delovanja. Po mnenju zagovornikov sistematičnega pristopa je družba sestavljena iz štirih podsistemov, od katerih vsak opravlja svoje funkcije. Socialni sistem služi kot način vključevanja ljudi in družbenih skupin v družbo, sestavljen je iz vedenjskih norm. Prav ona je jedro družbe. Kulturni podsistem je odgovoren za ohranjanje kulturne identitete in reproduciranje značilnega vedenja ter vključuje kombinacijo vrednot. Cilj političnega sistema je doseči cilje družbenega podsistema. Ekonomski podsistem zagotavlja interakcijo z materialnim svetom.
5
Nekateri raziskovalci razumejo družbo kot skupek družbenih odnosov, ki nastajajo med ljudmi. Med njimi lahko ločimo dve veliki skupini: materialne (nastanejo v procesu človekove praktične dejavnosti) in duhovni odnosi (idealni odnosi, ki so določeni z njihovimi duhovnimi vrednotami). Med slednje spadajo politični, moralni, pravni, umetniški, religiozni, filozofski.
