Merila za družbeni napredek kot taka ne obstajajo, saj je napredek na enem področju javnega življenja nenehno povezan z regresijo na drugem področju družbenih odnosov. Vendar pa obstajajo določeni ustaljeni pogledi na družbeni napredek, njegov potencial, smer in hitrost.
Navodila za uporabo
1
Napredek je gibanje naprej od nižjega k višjemu, od manj popolnega do popolnejšega. Regresija je nasprotni pomen. Bistvo družbenega napredka in njegovi kriteriji ostajajo diskutabilno vprašanje. Že v starih časih so se pojavljali spori glede cikličnosti zgodovine ter zaporedja napredka in nazadovanja družbe. Francoski misleci so zgodovino menili za stalno obnavljanje in izboljšanje. Verska gibanja so nasprotno verjela, da bo družba neizogibno nazadovala. Veliki filozofi antike, kot so Platon, Aristotel, Toynbee, so verjeli, da se družba giblje naprej po stopnicah začaranega kroga. Takšno gibanje ustreza spiralnemu gibanju cilindra, ki se giblje po katerem družba prehaja skozi iste faze, a hkrati napreduje ali napreduje.
2
Sodobni sociologi so prepričani, da je napredovanje na nekaterih področjih javnega življenja vedno povezano z zastojem na drugem področju. Znanstveniki so ugotovili, da družba nikoli ne zaostaja, vendar se obdobja stagnacije neizogibno zgodijo, včasih pa stagnacija zamuja za dalj časa. Če sestavite graf napredka družbe, bo videti kot cikcak ukrivljena črta, kjer se obdobje napredka nadomesti z obdobjem stagnacije.
3
Še več razprav o merilih družbenega napredka. Glavno in edino priznano je humanistično merilo. Ta koncept vključuje človekovo življenjsko dobo, zdravstveno stanje, razvoj določenih področij kulturnega življenja, stopnjo izobrazbe, odnos do sebe in divjih živali, spoštovanje človekovih pravic ter stopnjo njegove svobode in druge vidike.
4
Družba je kompleksen mehanizem, v katerem medsebojno delujejo različne družbene skupine in vzporedno delujejo različni procesi. Ti procesi v svojem razvoju ne sovpadajo vedno, kar pomeni nemogoče določiti točno določeno merilo za napredek družbe.
5
Sam koncept napredka vedno temelji na določeni vrednosti ali njihovi kombinaciji. Nadaljevanje brez cilja nima smisla. Cilj je nekakšna idealistična ideja, kakšna bi morala biti družba. Vendar pa koncept Aristotela in metode, ki jih je predlagal za analizo razvoja države do danes, vplivajo na raziskave sociologov in politologov, ki so vse bolj nagnjeni k nemožnosti napredovanja nekaterih procesov v družbi, ne da bi pri tem spet napustili druge.
