Novozavezni spis govori o tistem, ki mu je bila dana čast Mati Gospoda Jezusa Kristusa. Postala je hčerka pravičnih Joakima in Ane, ki se v pravoslavni tradiciji imenujejo bogovi očetje. Pobožni starši so svojega otroka poimenovali Marija, pozneje pa je postal ves svet znan kot Najsvetejša Bogorodica.
Osebnost Blažene Device Marije za verne pravoslavne ljudi izzove posebno spoštljiv odnos in ljubezen. To ni naključje, saj je po pravoslavnem svetovnem nazoru Mati Božja glavna posrednica in posrednica za ljudi pred svojim Sinom in Bogom Jezusom Kristusom.
Samo rojstvo Blažene Device je bilo neverjeten čudež. Starša Device Marije Joahim in Ane sta bila brez rodu. Vse življenje so molili Boga, da bi mu dal otroka. Vendar je pobožni goljuf prejel zahtevano šele v starosti, ko si je bilo težko predstavljati rojstvo otroka po naravnih fizioloških zakonih (starši Device so bili ob rojstvu Device Marije stari več kot sedemdeset let). Tako neverjeten dogodek je bil le znak, kdo je bil usojen postati rojen otrok.
Blažena Devica Marija je postala mati druge osebe Svete Trojice - Jezusa Kristusa. Hkrati za pravoslavne ni dvoma, da je Mati Božja devica pred božičem, na božič in po božiču. To je še en velik čudež, ki se dogaja v pravoslavju.
Blažena Devica Marija je bila tista, ki je vzgajala otroka Kristusa. Razumela je, da je otrok, ki se je rodil od nje, obljubljeni Mesija in Odrešenik sveta (prav to je nadangel Gabrijel na dan oznanjenja pred Kristusovim spočetjem razglasil Devici Mariji). Mati božja je vedela za čudeže, ki jih je izvršil Kristus. Evangelijska pripoved prenaša zgodbo o prvem Gospodovem čudežu. Kristus, poročen v Ganilejski Kani, je vino pretvoril v vodo. Ta neverjeten dogodek se je zgodil po prošnji Device do Kristusa. Mati božja je opazila, da je vina zmanjkalo za poroko. Ta pripoved jasno nakazuje, kako drzna je Mati Božja za Sina in Boga. Pravoslavni verjamejo, da za materjo božjo ni nič nemogoče. Ona je pripravljena izpolniti pravične molitve molitev in prositi Boga za velike milosti od človeškega rodu.
Blažena Devica Marija je z vsem srcem začutila materino žalost, ko je videla svojega umrlega Sina na križu. Mati božja je razumela, da si človeštvo samo na tako krut način lahko zasluži odrešenje in pridobi možnost sprave z Bogom.
Blažena Devica Marija se imenuje Kraljica neba in zemlje. Za razliko od nadangelov, angelov in svetnikov, do katerih verniki prosijo molitve pred Bogom, kristjani prosijo za odrešenje od Device. Apel, "Blažena Devica Marija, reši nas", je že stopil v bogoslužno krščansko življenje.
Mati božja je glavna zavetnica vsakega človeka. Tudi ona je kot ljubeča mati bolna za vsakega svojega otroka. Vse to je postalo razlog za dejstvo, da je za pravoslavne kristjane Devica Marija tako ljubljena in blizu. Ljudje izkazujejo svojo ljubezen do Device Marije ne le pri molitvah, ampak tudi pri gradnji veličastnih arhitekturnih struktur. V čast Matere Božje je posvečenih veliko templjev in samostanov. Devici Mariji so namenjeni različni cerkveni prazniki. V času postkrščanske zgodovine sama Devica Marija ni zapustila svojih otrok, pri čemer je pokazala številne svoje čudežne ikone, ki so bile do danes cenjene kot krščanska svetišča in mnogim ljudem v različnih stiskah prinašajo veliko olajšanje.
