V pravoslavni krščanski praksi obstajajo pobožni običaji za ohranjanje svetih postov. Skupaj so štiri večdnevne objave, od katerih ena spada na zimsko časovno obdobje. Ta objava se imenuje božična.
Glavno zmagoslavje krščanske vere v zimskem času se šteje v rojstni dan Gospoda Jezusa Kristusa. Ta praznik je sveta pravoslavna cerkev 7. januarja slovesno praznovala v novem slogu. Da bi se verniki duhovno pripravili na srečanje nastajajočega Odrešenika, je Cerkev vzpostavila božični post.
Božični post je minljiv, torej je čas tega obdobja abstinence stalen. Božični post se vedno začne 28. novembra v novem slogu. Zadnji dan svetega božičnega posta je 6. januarja, že 7. istega meseca pa verniki kramljajo (jedo hrano živalskega izvora).
Leta 2014 začetek božičnega posta pade na petek, praznik Marijinega rojstva pa v sredo. Pravoslavni kristjani se morajo spomniti, da pred božičnim postom ni trdnega tedna (torej časa, ko se post odpoveduje v sredo in petek). Tako v sredo, 26. novembra (nov slog), pravoslavni kristjani postimo v spomin na Kristusovo izdajo, četrtek, 27. november, je dan, ko je dovoljeno meso in druga hrana, petek, 28. november, pa prvi dan večdnevne zimske božične postelje.
Božični post se sicer imenuje Filippov. Dejstvo je, da pravoslavna cerkev na predvečer začetka abstinenčnega časa (27. novembra) obhaja spomin na apostola Filipa. Na ta dan se verniki začnejo pogovarjati skozi celoten božični post.
