Konservativci in liberalci tradicionalno spremljajo politično življenje. Imajo diametralno nasprotne poglede na družbeno strukturo in prihodnji razvoj države.
Navodila za uporabo
1
Sam koncept konzervativizma je dobesedno preveden kot "ohranjanje" in "nespremenljivo stanje." Ideologija konzervativizma je nastala kot odgovor na francosko revolucijo. Zavzema se za zavezanost tradicionalnim vrednotam na vseh področjih javnega življenja. Konservativci ne sprejemajo korenitih reform in se zavzemajo tudi za močno državo. Samo ta, po mnenju konservativcev, je sposoben zagotoviti javni in državni red. In korenite spremembe lahko škodijo državi.
2
V zunanji politiki se konservativci zavzemajo za neodvisno strogo politiko in dovoljujejo uporabo vojaške sile za zaščito svojih interesov. Nasprotujejo globalizaciji trgov in raje zaščitijo domači trg pred uvozom. Sodobni konzervativizem je postal bolj prilagodljiv in bolje prilagojen okolju. Njihovi primeri so režimi R. Reagana v ZDA, M. Thatcherja v Veliki Britaniji.
3
Liberalizem je nastal kot antiteza konzervativizma. Če je tradicionalizem postal ključna vrednota za slednje, potem za liberalizem - svobodo. Sprva je liberalizem zagovarjal spremembo trenutnega reda v časih absolutne monarhije. Zahvaljujoč liberalcem je sodobna družba dolžna utrjevati osnovne svoboščine, pravno državo, pojav volitev in ločitev oblasti. Klasični liberalci zagovarjajo omejeno vladno posredovanje v gospodarstvu, katerega funkcije bi morale biti omejene le na ustvarjanje ugodnega okolja za razdelitev socialnih prejemkov. Posamezna in gospodarska svoboda sta zanje najvišji vrednoti.
4
Konservativci in liberalci imajo različno stališče do politične, gospodarske, socialne in kulturne strukture. V politiki torej konservativci ne sprejemajo temeljnih političnih preobrazb in reform. Nasprotno, liberalci se zavzemajo za širitev pravic in svoboščin državljanov ter socialna jamstva. Konzervativci nasprotujejo gospodarskemu sodelovanju z drugimi državami, medtem ko liberalci podpirajo prosti odprt trg brez meja. Po mnenju konservativcev kulturno življenje tudi ne zahteva sprememb, gre za tradicionalno družinsko strukturo, socialno vedenje in hierarhijo. Liberalci na drugi strani pozdravljajo svobodo izražanja in svobodne odnose.
5
Vmesni položaj med liberalizmom in konzervativizmom je liberalni konzervativizem. Odlikuje ga bolj liberalen odnos do gospodarstva, predvsem temelji na načelih nevmešanja v gospodarstvo. Prav tako se to gibanje zavzema za manjše vmešavanje države s strani države in podpira načela varstva okolja. Gre za zmerno desno ideologijo.
