Obstaja veliko ljudskih izročij, ki jih enačimo s pravoslavnimi cerkvenimi praksami. Posebna pogosta so praznoverja, povezana s sveto vodo, ki se posvečajo na praznik Bogojavljenja.
Sveta krstna voda, ki se že tradicionalno posvečuje dvakrat: na božični večer krsta in na sam praznik je veliko krščansko svetišče. Ni naključje, da ga v Cerkvi označujejo kot sveto agiasmo ali veliko agiasmo. Odnos pravoslavnega vernika do take vode bi moral biti spoštljiv. Vendar pa se mnogi držijo različnih priljubljenih vraževerja, povezanih s tem, morda eno najpomembnejših svetišč za pravoslavce.
Zlasti mnogi menijo, da je treba črpati sveto krstno vodo v sedmih cerkvah. Po drugi razlagi - obiskati bi morali tri templje, v katerih morate dobiti vodo. Glavna stvar te napačne predstave je, da bi vodo morali črpati v več cerkvah. Takšna voda po mnenju nekaterih ni več samo sveta, ampak "super sveta". Poleg tega ga dobimo z mešanjem vode iz različnih templjev.
Ta praksa je pravoslavnemu dojemanju tuja in je nepoznavanje bistva in metod posvečenja svete vode. Takšno vraževerje lahko varno pripišemo čarovniji, pripravi „pravoslavnega napitka“ z mešanjem različnih sestavin. Človek izrazi svoje nezaupanje v čin velikega posvečenja in skuša mešati vodo iz več templjev, da bo še bolj "močnejši".
Pravzaprav je obred velikega posvečenja eden. Tako posvečena voda v različnih templjih je popolnoma enaka. Vsa voda pridobi čudežne lastnosti, božja milost se spusti na vso vodo (posvečeno v templjih). Zato v sedmih, treh ali več cerkvah ni treba črpati vode. Mešanje vode ne bo izdalo svetišča še več milosti.
Omeniti velja, da se čarovniki, čarovniki in jasnovidci pogosto držijo te prakse. Ti ljudje svetujejo, da črpajo sveto krstno vodo v različnih cerkvah, sami pa to metodo uporabljajo v osebne namene, kar je jasen primer magizma, tuje pravoslavni kulturi.
Tako se mora človek zaščititi pred tovrstnimi vraževerji. Cerkev tako ravnanje negativno obravnava kot tradicije, ki nimajo nič skupnega z pravoslavno dogmo.
