Sovjetska glasbena kultura je razkošna in raznolika. Kdor je slišal takega glasbenika, kot je David Oistrakh, bi lahko resnično užival v glasbi.
Življenjepis
Največji violinist in dirigent Sovjetske zveze David Fishelevich Oistrakh se je rodil v Odesi-materi 17. septembra 1908. Odraščal je v družini zaposlenega Fishela Davidoviča in zbora tamkajšnje operne hiše Isabelle Oistrakh.
Glasba je od otroštva zajela srce mladega maestra in že pri svojih petih letih se je začel učiti igranja violine pod takrat učiteljem Petrom Solomonovičem Stolyarovskim. Ko je od svojega učitelja pridobil potrebna znanja in veščine, je Oistrakh leta 1923 vstopil v Odesski glasbeni inštitut in leta 1926 diplomiral.
Med usposabljanjem je dobil potrebno vadbo za glasbenika: solistiral je v Odesskem simfoničnem orkestru, deloval pa je tudi kot dirigent; nabiral izkušnje z znanim skladateljem N. N. Vilenskim.
David Fishelevich je v vojnih letih igral koncerte klasične glasbe v mnogih krajih, kjer je bilo toliko pomanjkanja umetnosti in nekaj lepega. Njegove igrane simfonije so prinesle občutek miru, ki je bil sovjetskim ljudem že skoraj neznan.
Po vojni je kralj David, kot so ga v glasbeni skupnosti klicali zaradi nenadkriljivega talenta violinista, začel govoriti v osvobojenih državah. Glasbenika so povsod pozdravili in se poklonili svojemu talentu. Prejel je prestižne nagrade v različnih delih sveta, bil je pravi internacionalist. Srce mu je zastalo na Nizozemskem 24. oktobra 1974, po krajšem času, po lepo odigranem koncertu v Amsterdamu.
Kariera
Ni nagrade, ki bi lahko opisovala vse naslove, ki jih je prejel "kralj David." Takoj po preselitvi v Moskvo so nanj deževale zmage in uspehi: postal je profesionalec kot solist in dirigent Moskovske filharmonije; zmaga na vseslovenskem natečaju izvajalcev itd. Delo Oistrakha je pridobilo svetovno slavo po tekmovanju Eugene Isai.
Od leta 1934 je začel poučevati na moskovskem konservatoriju. Po vojni je David Fedorovich začel aktivno sodelovati v glasbenem življenju Sovjetske zveze, saj je bil pogost koncerte in samostojne nastope. Postal je tudi reden član žirije na tekmovanju Čajkovskega v nominaciji za violino.