V znanosti ni univerzalne definicije prava, splošen pomen tega izraza pa je vsem jasen. V splošni obliki je pravo lahko predstavljeno kot sklop določenih pravil, ki urejajo družbene odnose. Zato je treba razloge za pojav prava iskati v sami strukturi družbe.
Proces nastanka in oblikovanja prava je potekal v tesni povezavi s procesom nastanka in oblikovanja same družbe. Oblikovanje človekovega razmišljanja, človekovo zavedanje lastne individualnosti in edinstvenosti, kopičenje znanja o zunanjem in notranjem svetu - vse to je privedlo do bistvenega zapleta v strukturi odnosov med ljudmi. In za ureditev teh odnosov je bil potreben nov družbeni mehanizem, ki nima analogij v živalskem kraljestvu. Ta mehanizem je postal pravo in verjame, da je moralnost predhodnica prava. V sodobnem pogledu je moralnost opredeljena kot skupek norm in pravil, sprejetih v družbi in urejajo človeška dejanja. Zavedanje konceptov dobrega, zla, vesti, časti, pravičnosti, dolžnosti, usmiljenja in drugih je bistveno povečalo vitalnost celotne družbe. V tem obdobju zgodovine lahko rečemo, da je človeška družba prenehala biti čopor. Pomemben korak je bilo uresničevanje glavne pravice vsake osebe - pravice do življenja, brez katere vse druge pravice izgubijo vse smisel, vendar je moralnost zajemala le moralno sestavino javnega življenja, saj je le eden od mehanizmov javnega nadzora, ne pa tudi upravljanja. Za učinkovito upravljanje so bile potrebne norme, ki jih ni določila družba sama, temveč njihovi voditelji. In prvi viri za takšne norme so bili običaji. Po navadi je mišljeno dejanje, ki se v družbi uvaja z večkratnim ponavljanjem. Prva zgodovinsko zapisana oblika po meri je bila tabu. Tabu je bila prepoved, ki jo je nalagal duhovnik in je zavezujoča za katerega koli člana skupnosti. Prvi splošno priznani tabu je prepoved incesta, ki je znatno izboljšala človeški genski sklad. Voditelji in duhovniki so imeli moč in s tem tudi sposobnost vzpostavitve običajev. Pravilo, ki se je sprva izrazilo po navadi, je nato postalo zakon, nadaljnji zaplet družbene strukture pa je privedel tudi do zapleta pravnega aparata družbe. Začele so se pojavljati in razvijati nove javne in pravne institucije, katerih razvoj se nadaljuje do danes. Potem ko je pravo postalo sredstvo za urejanje družbenih in človeških odnosov, je postalo sestavni del obstoja družbe.
