Jezik je kulturna dediščina. To je predvsem posledica dejstva, da se skozi govor in pisanje prenaša zgodovina človeštva in večina velikih stvaritev genij različnih stoletij in ljudstev. Sicer pa, kako bi vedeli, kaj se je pred stotimi in tisoči leti dogajalo na Zemlji, kakšne višine je kultura dosegla v enem ali drugem stoletju.
Jezik in zgodovina
Večina zgodovine človeštva, ki vam je znana, je predstavljena v rokopisih, pismih, dokumentih, tiskanih medijih. Hkrati so eden prvih materialov, na katerih so bile narejene note, kamen, papirus, brezova lubja.
Jezik s precej obsežnimi viri lahko prikazuje slike preteklosti v vseh barvah. Vsi zgodovinski dogodki so predstavljeni skozi prizmo vizije sveta posameznih avtorjev. Zato zgodba, predstavljena celo v dokumentarnih filmih, ki so najbližje objektivnemu odrazu dogodkov, ni brez deleža subjektivnosti in je del svetovne kulture. Kot kulturna dediščina in hkrati kot zgodovinski in pravni dokument na primer veljajo Manujevi zakoni, literarno delo Kampanja Beseda Igor pa vsebuje duh svojega časa in barvno prenaša dogodke.
Jezik in slovstvo
Fikcija, ki je ena izmed osrednjih komponent kulture, na splošno ne obstaja izven jezika. Prav skozi jezik pisatelji prenašajo svoj zapleten in neverjetno zanimiv notranji svet. Verbalno opisane umetniške podobe poživijo vaša domišljija.
Tudi jezik je nekakšen most med ero. Zahvaljujoč jeziku sodobniki poznajo takšna dela iz antike, kot so Iliada in Odiseja, ki veljajo za zibelko človeštva. Starodavni spisi razkrivajo mitologijo svetovnih ljudstev. Vsaka epoha je najbolj živo predstavljena v delih svojih sodobnih avtorjev, znanih in ne zelo dobro.
In če govorimo o preferencah, je včasih branje umetniškega dela lahko veliko bolj zabavno kot gledanje filma, ustvarjenega na njegovi podlagi. Poleg tega je knjižni jezik veliko širši in bogatejši od navadnega jezika, sam po sebi je kulturna dediščina.
