Samoopravičevanje je sladek primež našega življenja. Človek je moralno bitje, ki ga ves čas muči vprašanje: "Komu naj dam breme svojih grehov"? Najpogosteje starši, "razvajeni" geni, zvezde, po katerih se napoveduje usoda, ali doba, v kateri smo vzgojeni, padejo pod razdelitev. Starši so v večini primerov prepričani v integriteto svojih otrok in krivijo svoje prijatelje in družbo ter s tem tehtajo o usodi svojih potomcev.
Samoopravičevanje je starodavni greh
Samo opravičevanje je eden najstarejših grehov. Adam se je prvič znašel v rajskem vrtu. Svojo odgovornost je preusmeril na Evo, nato pa še na samega Boga. Od takrat je človeški rod nenehno zagrešil ta greh. Adam je zato postavil model vedenja v vsako osebo. In da bi odpravil situacijo, na Zemljo prihaja novi Adam (Kristus). Posledično se v življenju s Kristusom vse spremeni, končni rezultat pa bo odvisen od želje vsake posamezne osebe.
Samoopravičevanje v sodobnem svetu
Sodobni človek je zvit. Vedno se trudi opravičiti. Žal pa se pravoslavlje spremeni tudi v nekakšen izgovorni dejavnik. Če cerkvenega človeka ne pokličemo, da bi odgovarjal in ugotovil razlog za to ali ono dejanje, lahko poimenuje različne razloge, zaradi katerih je to storil. Kristijan bo na kratko rekel: "Demon je zajahal."
Podoben primer, vendar že v obsegu celotne države, bi lahko našli v predrevolucionarnih časih. Malo pred tem dogodkom se je legalizirala prostitucija. Tam so bile legalizirane hiše strpnosti in ženske, ki so tam delale, so morale vsako leto prejemati obhajilo, spoved in zapisovati duhovnika. Niso imeli pravice delati v postojankah in ob večjih cerkvenih praznikih. Izkazalo se je, da se ljudje niso znebili greha, ampak so poskušali združiti nezdružljivo. V tem primeru greh in pravoslavlje, nevede opravičujeta, da nista sposobna premagati te nesreče. Vse to je postalo eden od razlogov za revolucijo 1917.
Suvorov je kot pravoslavni človek zelo skrbno načrtoval svoje vojaške operacije: okrepil je obrambne linije, na posebno način postavil vojaško silo in nato rekel: "Kar sem lahko, vse sem naredil, in zdaj naj bo, kakor je Bog želel". Zelo pomembno je, da kristjani 21. stoletja tistim, ki ga iščejo, ne dajejo razloga, da krščanstva ne spremenijo v prihodnost in ne postanejo dejavnik samoupravljanja. Človek mora izkoristiti vse svoje vire, se predati vsemu, kar počne, in se potem popolnoma zanesti na božjo voljo.
