V znamenju svetnikov krščanske pravoslavne cerkve je mogoče najti veliko ženskih imen. Med velikimi asketi pobožnosti zavzemajo žene ženke, ki nosijo mirto. Ena izmed teh je bila sveta enakovredna Marija Magdalena.
Sveta Marija je bila prvotno iz mesta Magdala v Siriji. Zato se ta svetnica tradicionalno imenuje Magdalena. Ta svetnica se imenuje tudi enakovredni apostoli, kolikor je Marija pridigala evangelij s posebno vnemo, kot veliki apostoli.
Marija Magdalena je bila pred srečanjem s Kristusom obsedena z demoni. Govorica o velikih Zveličarjevem čudežu (vključno z izgonom demonov) je v Galilejo pripeljala trpečo žensko. Tam je Kristus ozdravil Marijo in videl njeno veliko vero in upanje v Boga. Evangelij nam pove, da je bilo iz Marije izgnanih sedem demonov. Od tega časa naprej je bodoči enako apostolski svetnik verjel v Gospoda in postal eden najbolj zaslužnih rešitelja. Sledila je Kristusu z drugimi ženskami in mu služila.
Sveta Marija je bila na Kalvariji prisotna pri križanju Odrešenika, videla je njegovo muko, bila priča odstranitvi Jezusovega telesa s križa.
Še pred zori, na dan Kristusovega vstajenja, je svetnik prišel do Odrešekovega groba pred vsemi, da bi pomagal telo slednjih s posebnimi aromami (mirom). V jami, kjer je bil pokopan Kristus, je Marija Magdalena videla vstalega bogovesa, vendar ga ni takoj prepoznala in ga sprva zmotila za vrtnarja. Šele po Jezusovem zagotovilu je razumela pomen in veličino dogajanja. Po tem nastopu je Marija Magdalena odšla k apostolom, da bi pripovedovala o Kristusovem vstajenju.
Po Kristusovem vnebovzetju je svetnica ostala z drugimi apostoli in Devico v Jeruzalemu, po sestopu Svetega Duha pa je odšla pridigati v Rim. Tam je sveta Marija cesarju Tiberiju predstavila rdeče jajce z besedami, da je Kristus vstal. Cesarju je povedala o nepravični obsodbi Pilata, čudežih Odrešenika in njegovih trpljenjih. Od takrat je začela tradicija barvanja jajc za veliko noč.
Svetnica je končala dni svojega zemeljskega življenja v 1. stoletju. V IX stoletju so relikvije svetnika prenesli iz Efeza v Carigrad. Delci relikvij velikega asketa so tudi na Atosu in v Jeruzalemu.
Sveta Marija Magdalena se imenuje cerkev, ki nosi mir. To ime je posledica dejstva, da je bila med tistimi ženskami, ki so po judovski tradiciji mazale Kristusovo telo, ki ga je pokopal svet. Tudi po smrti je Marija prišla do rešitelja groba z aromami, da bi mazila Jezusovo telo.
