Odnos do religije je tako zapleteno vprašanje, da je preprosto nemogoče izčrpati z dvema stališčema "verjamem" in "ne verjamem". Stališč je veliko in razlika med njimi je lahko tako nepomembna, da je brez slovarja ni mogoče razbrati. Zlasti pogosto se ljudem zdi nejasno, kakšna je razlika med "ateistom" in "agnostikom", če se nobena od njiju ne nanaša na nobeno religijo.
Ateizem je gotovost odsotnosti Boga ali katerega koli drugega višjega uma. Pogosto ateisti vključujejo ljudi, ki zanikajo možnost obstoja paranormalnih pojavov. V splošnem primeru ateist ne verjame v nič, česar ni mogoče dokazati s poskusom ali preveriti z opazovanjem.
Agnostik je manj kritičen. Z gotovostjo ne pravi, da Boga ni, poroča le, da je v tem pogledu nemogoče najti natančnega odgovora. Z drugimi besedami, človek meni, da je nesmiseln kakršen koli spor glede konceptov, ki jih ni mogoče dokazati ali ovrgniti. Takšno stališče pomeni, da lahko njegov imetnik ob zadostnem številu nespornih argumentov zavzame obe strani.
Pomembno je opozoriti, da dvomi o verski pripadnosti pravega Boga sploh niso agnosticizem. Oseba, ki ni prepričana v legitimnost institucije same cerkve ali verodostojnost določene religije, se sklicuje na antiklerikalizem.
Najpreprostejši in najmanj pravilen odgovor na vprašanje, postavljeno v naslovu, bi bil: "Ateist je prepričan, a agnostik dvomi." Res je v tej trditvi, da ateizem kritično zavrača obstoj Boga, veliko bolj sprejeto sprejema teorijo velikega banga. Vendar pa agnosticizem ni nujno celostni nazor.
Seveda lahko govori v tem smislu: prepričanje, da je svet človeku objektivno neznan. Toda to ne nasprotuje ateizmu ali katerikoli drugi veri. Pomembno je dejstvo o priznavanju nedovoljenosti. Na primer, stališče agnostističnega teista bi bilo: "Vem, da ni mogoče dokazati obstoja Boga, ampak želim verjeti vanj." Znanstvena ni nič slabša: "Na trenutni stopnji znanosti je odsotnosti Boga nemogoče dokazati, a prepričan sem, da je tako."
