Ne glede na to, kako so se podporniki enotnih ocen in pristopov k razvrščanju držav, ljudstev in osebnosti zmešali, je Rusija posebna država. Nacionalno vprašanje, ki se je izkazalo kot vzrok za uničenje mnogih držav, je bilo tu že dolgo reševano z minimalnimi stroški. Življenje in delo Davida Samoilova sta lahko prepričljiva potrditev te izjave.
Državljan Sovjetske zveze
Življenjepis Davida Samoilova nosi jasen odtis zgodovinskega obdobja, v katerem je moral pesnik živeti. Otrok iz inteligentne družine, kjer je bil njegov oče vodilni specialist ene od vej medicine po imenu Kaufman, je občutljivo reagiral na vse manifestacije okoliške resničnosti. Moskva, tu se je rodil David, je sprva sprejela predstavnike različnih narodov v svoje roke. Saj ne, da je bil ta kraj talilni lonec, kot trdijo ameriški sociologi. Samo, da je bil vsak človek, ki je prišel sem, sprejet brez sovražnosti, čeprav mesto nikoli ni verjelo solzam.
Davidova kariera bi se lahko v življenju razvila v okviru obstoječih družinskih tradicij. Zdravniško stroko spoštujejo vedno in povsod. Toda po končani šoli leta 1938 vstopi na MEPHIL - inštitut za filozofijo, zgodovino in književnost. Klasično izobraževanje intelektualca je od študenta zahtevalo prožnost duha in domišljijsko razmišljanje. Niz vojaških spopadov in izbruh vojne z nacisti je motil ustvarjalne načrte mnogih mojstrov peresa. Samoilov se je želel prostovoljno prijaviti za finščino, a ga iz nekega razloga niso poklicali - vse pride po svoje.
Številni sovjetski pisci so odšli na fronto, ko je izbruhnila velika vojna. Gone so "ne dletje, ne dokončanje zadnjih cigaret." Bilo je mesto v vrstah Davida Samoilova. Štiri dolga leta v vojni je dobil preizkušnje, žalosti in slave. Pesnik ni dosegel visokih uvrstitev. Ja, in si nisem prizadeval za to. Vedel je, kako, boril se je za svojo zemljo, družino in prijatelje. Medalje »Za hrabrost«, »Za vojaške zasluge« in Red »Rdeče zvezde« ter značke za hude rane so krasile prsni koš fronta, ko se je vrnil domov.