Budizem je najstarejša svetovna religija. Bila je prva, ki je prestopila etnične, posestne in konfesionalne razdelitve med ljudmi, saj je človeka dojemala kot osebo in ni član nobene skupine. Budizem ponuja pot duhovnega razvoja, katere namen je prodreti v resnično naravo vseh stvari. Mnogi verjamejo, da gre za znanost ali psiho-trening.
Navodila za uporabo
1
Na splošno je budizem religiozno in filozofsko učenje, ki temelji na duhovnem prebujanju. Ta trend temelji na idejah Bude ali Gautame Shakyamunija, ki je živel pred dvema letoma in pol, v času razcveta indijske civilizacije. S pomočjo nadarjenih študentov je razširil svojo teorijo, ki jo še vedno izvaja veliko število ljudi. Preživela je zbirka besed učitelja v 108 zvezkih ("Kangyur") in še 254 zvezkov, ki so jih napisali učenci. Sam Buda je najbolje označil svoje nauke: "Učim, da si vsi prizadevajo, da bi postali srečni in se znebili trpljenja. Učim resnico vseh stvari." Budizem se od drugih religij razlikuje po tem, da temelji na izkušnjah, ne veri.
2
Budizem temelji na konceptu "štirih plemenitih resnic": trpljenja, nastanka in vzrokov trpljenja, njihovega prenehanja in poti do odrešitve pred njimi. Ko je natančno odkril te principe človekovega življenja, se je Gautama razsvetlil. Prva resnica je, da vse prinaša trpljenje - rojstvo, starost, bolezen, ne doseganje želenega
Užitek je kratkotrajen, sreča pa namišljena. Vse človeško življenje poteka v mukah - duševnih in telesnih.
3
Po budizmu je vzrok človekovega trpljenja v navezanosti na življenje, v žeji po biti. Če želite prenehati trpeti, morate imeti nobenih želja, da bi zatrli svoje strasti in naklonjenosti. Praktičen način odrešitve ponuja četrta resnica, ki je "osemkratna pot": pravična vera, odločnost, besede, dejanja, življenjski slog, stremljenja, razmišljanja in razmišljanja. Po teh nalogah lahko človek doseže popolnost, katere vrh je nirvana.
4
Nirvana je prehod v drugo bitje, prenehanje življenja, dostopnega zavesti, in njegovo kvalitativno spremembo. Budisti so sprejeli indijanske poglede na samsaro, ki privabi vsako živo bitje skozi verigo prerodov in povzroči trpljenje. Smrt ni odrešenje, kajti za njo se začne novo življenje. Toda nirvana ustavi reinkarnacijo in omogoči razsvetljenemu, da se prebije iz kolesa samsare.
5
Budizem je razdeljen na dva glavna učenja: Mahayana in Hinayana. Prvi pravi, da je potrebna neomejena ljubezen do vseh bitij na zemlji, na kateri temelji koncept Bodhisattve. To je pripravljenost opustiti nirvano, da bi rešili življenje drugih bitij. Privrženci Hinajane iščejo samo individualno odrešenje.
