Običajno najstrožji preventivni ukrep velja zapor v krajih pridržanja. A to ni edina možnost zapora. Drug način, kako lahko sodišče kaznuje obtoženega ali osumljenca, je s hišnim priporom.
Navodila za uporabo
1
Hišni pripor se nanaša na prisotnost osumljenca ali obtoženega v njegovem stanovanju ali na kraju, kjer se lahko nahaja na zakonit način. Poleg tega so človeku določene nekatere omejitve ali prepovedi v smislu njegove interakcije z zunanjim svetom. Da bi sodišče presodilo takšen preventivni ukrep, mora biti eden prijavljen ali registriran v stanovanju ali hiši. Če zdravstveno stanje preiskovane osebe zahteva, da je v bolnišnici, je lahko kraj pridržanja zdravstvena ustanova.
2
Le takšno preventivno ukrepanje lahko določi samo sodišče v primerih, ko milejšega ukrepa ni mogoče izpustiti, hkrati pa kaznivo dejanje ni resno. Kot hišni pripor se upošteva potreba po izpraznitvi napolnjenih zaporov in prostorov za zapor. Kot pravijo člani državne dume, za kazniva dejanja nizke stopnje resnosti ne smete skleniti kriminalcev pod enakimi pogoji kot za huda kazniva dejanja. Zaradi tega bo kazenski sistem države humani in liberalni.
3
Kadar kot preventivni ukrep izbere hišni pripor, lahko sodišče izreče prepovedi ali omejitve zapuščanja stanovanja ali hiše, pogovarjanja z nekaterimi ljudmi (najpogosteje z drugimi osebami, ki sodelujejo v zadevi, včasih pa tudi s prijatelji in sorodniki), pošiljanja in prejemanja dopisov ter uporabe sredstev komunikacije (vključno z internetom).
4
Izbira omejitev in prepovedi za osumljenca ali obtoženega je odvisna od resnosti obtožbe, zdravstvenega stanja, starosti, zakonskega stanja in drugih dejavnikov. Vse te okoliščine so navedene v vlogi pri obravnavi vprašanja omejitve omejitve. V skladu s tem so lahko pogoji hišnega pripora drugačni: nekdo ne bi smel komunicirati z nikomer, razen s tistimi, ki živijo v istem stanovanju, drugi samo s tistimi, ki se nekako nanašajo na primer, na primer z pričami, sostorilci; za nekatere je vsaka korespondenca prepovedana, za druge ta prepoved ne velja; nekateri morda ne gredo zunaj stanovanja, drugi pa lahko hodijo v službo itd.
5
Za nadzor obdolženih ali osumljencev se lahko uporabijo različna sredstva: avdiovizualne, elektronske naprave in druga oprema. V nekaterih primerih mora oseba obvestiti regulativne organe o vsakem svojem izhodu iz stanovanja ali klicu. Čeprav bodo še vedno spremljali kakršne koli stike ali premike.
6
Če je hišni pripor opredeljen kot preventivni ukrep, osebi ni prepovedano uporabljati telefonske komunikacije, da pokliče rešilca ali policijo, reševalce v nujnih primerih. Prav tako lahko prosto komunicira z zasliševalcem, preiskovalcem in regulativnimi organi. Vsekakor pa se vse to vnaprej dogovori pri izbiri preventivnega ukrepa.
7
Če osumljenec ali obtoženi ne spoštuje nobenih predpisov, omejitev in prepovedi, ima sodišče pravico, da njegov preventivni ukrep spremeni v strožji.
Bodite pozorni
Omeniti velja, da se čas bivanja v hišnem priporu šteje za splošni rok, ki ga je določilo sodišče.
