Človek se rodi kot enota družbe, njen sestavni del s svojimi pogledi, motivi, težnjami. V procesu vzgoje človek prevzame določen model gradnje odnosov, zato je že v fazi, ko postane posameznik, pomembno razumeti, kaj je družba in katere oblike so ji lastne.
Potrebovali boste
Posebna literatura o oblikovanju družbe in osnovnih modelih medčloveških odnosov.
Navodila za uporabo
1
Družbene definicije so številne. Pod družbo velja za celoto vseh vrst interakcij in oblik združevanja ljudi. To je zgodovinsko uveljavljen tip velikega družbenega sistema, v katerem se v družbi oblikujejo specifične oblike odnosov.
2
Socialna struktura družbe odraža njeno delitev na majhne in velike družbene skupine. Vsako družbo sestavljajo različne velike in majhne družbene skupine, toda struktura same družbe je lahko le tista, ki velja za temeljno. To so družbene skupine, ki gradijo sistem družbe in določajo njegove spremembe. Na splošno te skupine zasedajo različne položaje v hierarhiji same družbe. Razlikujejo se po bogastvu, moči, izobrazbi in dohodku. Na primer, razredi kot družbena skupina se oblikujejo nezavedno, torej neodvisno od zavesti ali volje ljudi. Če politično stranko smatramo kot družbeno skupino, potem je treba upoštevati, da gre za zavestno tvorbo in jo namenoma ustvarjajo prizadevanja določenih ljudi.
3
Vezi družbene strukture družbe so politični, kulturni, duhovni, pravni in številni drugi odnosi. Običajno je ta področja ločiti v okviru teorije, v praksi pa je mogoče zaslediti njihovo tesno medsebojno delovanje: na primer, težko si je predstavljati politiko brez ekonomije ali zakona in tako naprej. Zato je vredno obravnavati simbiozo duhovnega in socialnega ali socialnega in ekonomskega, političnega in kulturnega ter številne druge kot družbene odnose. Poleg tega družbo določajo tudi odnosi, ki so osnova družine (če jo štejemo za družbeno ustanovo), posameznih razredov in vrst društev. Zaradi te interakcije je težko tudi splošno znanstveno razumevanje zakonitosti razvoja družbe.
4
Kljub temu je znanstvena skupnost opredelila številne značilnosti, ki so značilne za družbo. To je hierarhija, samoregulacija, odprtost, informiranost, samoodločba in samoorganizacija. In v sociologiji je na primer odobren pogled na družbo kot kup družbenih vezi in interakcij, ki obstajajo v družbenem prostoru in času. Značilnosti tega strdka so avtonomija, visoka stopnja samoregulacije, samoreproduktivnost in velika integracijska sila.
5
Seveda je najpomembnejši znak za razpravo samoorganizacija družbe. Raziskovalci ugotavljajo, da sodobna družba temelji na ekonomskih, ideoloških, sociokulturnih in političnih vezih in jo upravičeno lahko imenujemo tranzitivna, torej prehod iz industrijske v informacijsko družbo.
Sorodni članek
Ali naj se človek prilagodi socialnim razmeram
