Ustvarjalnost kot element kulture je posebna oblika družbene interakcije. Z njegovo pomočjo se izvaja kontinuiteta v življenju družbenih skupin in celotnih narodov. Narodna umetnost, uporabna umetnost, obrt so le nekaj vrst ustvarjalne dejavnosti, katere namen je zadovoljiti duhovne potrebe družbe.
![Image Image](https://images.culturehatti.com/img/kultura-i-obshestvo/79/chto-takoe-tvorchestvo-kak-socialnij-fenomen.jpg)
Navodila za uporabo
1
Koncept "ustvarjalnosti" ima več vidikov, zato je vključen v področje interesov številnih znanstvenih strok, ki preučujejo družbo in kulturo. Ustvarjalnost najpogosteje razumemo kot individualno ali kolektivno dejavnost, katere predmet je ustvarjanje novih umetniških oblik. Paleta ustvarjalnosti je nenavadno široka, saj odraža ne samo značilnosti kulturnega življenja družbe, temveč tudi tehnološke inovacije.
2
Za razumevanje družbene narave ustvarjalnosti je treba pogledati globoko v zgodovino. Na oblikovanje ustvarjalne dejavnosti je močno vplivala sprememba življenjskih razmer prebivalstva in oblikovanje mest. Meščani, ki so se lomili s podeželskim delom, so se obrnili na rokodelstvo, ki je dalo edinstvene kulturne mojstrovine. Izdelke srednjeveških mojstrov, ki so našli uporabo v vsakdanjem življenju, so pogosto odlikovali s prefinjenostjo oblik in bogatim dekorativnim dizajnom.
3
Družbena narava ustvarjalnosti se očitno kaže v pustni kulturi renesanse. Množične počitnice, slavja, zabave navadnih ljudi so postale del nacionalne kulture in so sprožile različne oblike ljudske umetnosti, ki so prehajale skozi stoletja. Ulična ustvarjalnost množic je prerasla v državne praznike, prispevala je tudi k razvoju gledališke umetnosti, katere družbeni pomen je težko preceniti.
4
Ustvarjalnost se v svoji najbolj razviti družbeni obliki kaže v obliki folklore. Ta izraz se je pojavil sredi XIX stoletja in je začel pomeniti ne le ljudsko poezijo in literaturo, temveč tudi ljudsko izročilo v najbolj splošnem pomenu. Različne vrste folklore, vključno s kompleksi kulturnih artefaktov, so postale predmet preučevanja v okviru sociologije in etnografije.
5
Sociološki znanstveniki podrobno in subjektivno preučujejo ekonomske, ideološke in družbene pogoje za nastanek in razvoj ustvarjalnosti, njeno informacijsko in tehnično opremo. Eno izmed področij socioloških raziskav je proučevanje medkulturne interakcije vrst ustvarjalne dejavnosti, ki velja za enega vodilnih dejavnikov razvoja etnokulturnih tradicij.
6
Ustvarjalnost kot družbeni pojav v okviru globalizacije družbe je še vedno povprašena, čeprav v sodobnem postindustrijskem svetu obstajajo aktivni procesi kulturnih preobrazb običajnih oblik ustvarjalnega delovanja. Na prelomu tisočletja ustvarjalnost, s pomočjo katere se uresničujejo pomembne družbene funkcije, še naprej predstavlja pomemben dejavnik v družbenem življenju.