Domovina daje človeku trajen občutek mirnega, ljubečega doma. In ljudje svoj domači jezik pogosto imenujejo jezik, v katerem govorijo s svojimi najdražjimi.
V sodobni sociolingvistiki in etnologiji ni jasnega pojma »maternega jezika«. Obstaja več različnih, včasih nasprotujočih si razlag tega izraza. In preučevanje pomena, vdelanega v koncept »domačega jezika«, je že dolgo postalo interdisciplinarno.
Spori med jezikoslovci so bolj teoretične narave, saj je v praksi, natančneje, v življenju vse zelo jasno. Večina ljudi meni, da je njihov materni jezik tisti, ki so ga govorili starši.
Najbližje človeku je materni jezik. Tistega, ki ga dojenček absorbira z materinim mlekom. Na kateri prvič izgovori dve najpomembnejši besedi: "mama" in "oče". Znanstveniki ji pravijo jezik, ki se ga je naučil v otroštvu brez posebnega usposabljanja. Ali prvi materni jezik.
Nato otrok gre v šolo in začne prejemati znanje. Učitelji praviloma govorijo in vodijo pouk v državnem jeziku države, v kateri ta oseba živi. Na njem so napisani vsi učbeniki in učni pripomočki.
Tak jezik je običajen učencem in odraslim okoli otroka. Govorijo ga državniki in izdajajo se dokumenti. V tem jeziku se njegovo ime in priimek vneseta v potni list po polni odraslosti.
Oseba večino časa začne govoriti ta jezik, tudi če doma govori drug. Znanstveniki ga imenujejo drugi človek. Opisani so primeri, ko se prvi materni jezik v življenju spremeni v tisti, ki ga najpogosteje uporabljajo ljudje.
Drugo mnenje sega v dejstvo, da materinski jezik za večino postane jezik, v katerem razmišljajo. In tudi brez truda pišejo in govorijo. To je glavni jezik za komunikacijo in dejavnosti v družbi. Njegovi znanstveniki funkcionalno imenujejo prvi jezik, torej jezik, s katerim se človek prilagaja okoliški družbi.
Ljudje lahko prvi jezik funkcionalno poznajo celo bolje kot svoj prvi materni jezik, hkrati pa so natančneje vezani na tisti, ki so se ga naučili govoriti.
Tretja razlaga izraza "materni jezik" je izjava, da bo jezik njegovih prednikov človeku domač. Jezik, ki določa pripadnost določeni etnični skupini, narodnosti.
Razlike med izrazi jezikoslovcev so zelo poljubne, medtem ko bo za preprostega človeka vedno materin jezik tisti, ki ga ima najbolj rad. Navade ljudi se s časom in okoliščinami spreminjajo, vendar preference bolj pogosto ostanejo enake.
