Skoraj vsak dan, ko gremo ven v mesto, srečamo brezdomce, ljudi, ki jih prezirljivo kličejo brezdomci. V bližini metroja, v bližini postaje, tržnice in seveda skoraj v bližini vsake cerkve lahko srečate ljudi, ki sprašujejo in celo zahtevajo brezdomce. Številni v tem trenutku imajo številna vprašanja: vložiti ali ne, in če vložiti, kako in če je to smiselno.
Navodila za uporabo
1
Če greš v službo in na poti srečaš berača, ki te prosi za denar. Ne bodite leni in vprašajte, zakaj jih potrebuje. Zelo pogosto prosijo za hrano. To je najpreprostejši primer. Pojdi z njim v trgovino in mu kupi nekaj, za kar bi moral biti prikrajšan dolga leta. Človeku uredite počitnice, kot da bi bil vaš stari prijatelj. Primerni so tudi prekajena piščanec, dražja klobasa, sir, jogurt. Z eno besedo, vse, česar noben od njih ne grize in skoraj nikoli ne kupuje kot hrano. In četudi bi vam sprva lagal, bi vam bil še vedno iskreno hvaležen.
2
Nikoli ne bi smeli dajati denarja, brez izgovora. Berači so običajno v takšnih stiskah, postanejo duhovno bolni in večinoma ne morejo pravilno upravljati svojega denarja. Kupite mu tisto, kar potrebujete. Predstavljajte si za nekaj časa njegovo življenje in težave.
3
Če pomagate bolni osebi, potem ne morete samo kupiti zdravila. Paketa ne morete poslati samo zaporniku. V sirotišnico ne morete samo poslati igrač in oblačil. Brez iskrene želje po pomoči je vse to brez vrednosti. Zdravila začnejo drugim zavidati, zaporniki izgubijo celoten paket na kartah, otroci iz sirotišč pa postanejo navadni izsiljevalci. Bolnika morate obiskati, mu kupiti zdravilo, komunicirati z drugimi bolniki in jim urediti majhne počitnice in veselje. Eden si mora dopisovati z zapornikom, vanj vlivati upanje in ga spodbuditi k razmišljanju o svojem življenju. Pridite k otrokom v sirotišnico, s seboj prinesite igrače, pojte z njimi, rišite, si privoščite sladkarije.
