V ruski pravoslavni tradiciji obstajajo posebni spominski dnevi, ko živi v spomin na pokojne sorodnike. Radonica je eden teh starševskih dni.
Zmenki Radonice se razlikujejo glede na čas praznovanja velike noči (po cerkveni listini Radonica pade v torek drugega tedna po veliki noči). Na samem Svetlem tednu se mrtvih ne spominjajo. Prva komemoracija pokojnikov po prazniku svete nedelje poteka ravno na Radonici. To ime spominskega dne ni naključno, saj na ta dan živi ljudje velikonočno veselje delijo s tistimi, ki so ta svet že zapustili.
V pravoslavnih cerkvah na Radonici se izvaja bogoslužje z nekaj rekviemskih lastnosti (prokimen, apostol in evangelijsko spominsko obeležje). Po bogoslužju se opravi spominska služba, kamor so vstavljeni posebni velikonočni napevi (na primer troparion in velikonočni kondom). Verniki poskušajo odrediti spomin na pokojnika na Radonico tako za bogoslužje kot za rekviem.
Običaj obiskovanja grobov umrlih ljubljenih na Radonici je zelo razširjen. Verniki ne izvajajo samo čiščenja grobišč po zimi, temveč mrtve spominjajo na mrtve z molitvijo. Običajno se troparion velikonočne besede "Kristus vstali" bere ali zapoje trikrat. Nato lahko preberete 90. psalm. Namesto običajnega pogrebnega kondaka "S svetniki počivaj" je običajno brati ali peti kondak velikonočne besede: "Ja, in v grob boš brez Beat." Prav tako se lahko preberejo ali zapojejo posebne pogrebne troparije iz nadaljevanj rekviema in litija »Od duhov umrlih pravičnih«. Nekateri verniki na pokopališčih na dan Radonice berejo (pojejo) velikonočni kanonik.
Spomin na mrtve na Radonici lahko poteka doma po obisku bogoslužja in grobišč. Zgornje velikonočne pesmi lahko zapojemo tudi doma.
Radonica služi kot poseben spomin na to, da se je Kristus spustil v pekel, od tam odpeljal ljudi, ki so verjeli vanj, in ga rešil pred duhovno smrtjo.
