Velika noč je glavno zmagoslavje pravoslavne cerkve. Na velikonočno noč v vseh cerkvah praznujejo bogoslužje, ki ga odlikuje slovesnost in posebna veličastnost.
Velikonočna služba se začne v soboto pozno ponoči. Okoli 11. ure zvečer se začne služenje sobotne polnočne službe, na kateri duhovnik prebira duhovnik v središču cerkve pred svetim plaščem. Na koncu branja kanona duhovnik prinese sveto ogrinjalo k oltarju in polnočna pisarna se kmalu konča. Kanonu se reče krik Device. Opisuje izkušnje Matere Božje, ki je videla križanje njenega Sina.
Sama velikonočna služba se začne v nedeljo ob 12. uri. Za velikonočno jutranje bogoslužje se prireja bogoslužje, ki se začne s procesijo okoli cerkve. Zbor poje o pesmi o Kristusovem vstajenju in ljudem oznanja, da ta dogodek v nebesih prepevajo angeli. Pred vstopom v tempelj po procesiji duhovnik izreče vzklik, po katerem se začne petje velikonočnega troparja Kristusa Vstalega. S tem petjem se duhovščina, zbor in ljudje odpravijo v tempelj, kjer se nadaljuje velikonočna matineja, sestavljena iz petja določenega velikonočnega kanona Janeza Damascena, velikonočne svetilke, velikonočne štrike. Na koncu Matinsov na lekterju duhovnik prebere čestitko za dan velikonočja, ki jo je napisal sveti Janez Krizostom. Beseda drži idejo, da bi morali na velikonočni dan vsi uživati v zmagoslavju pravoslavne vere.
Po velikonočnih matrah zbor zapoje nekaj velikonočnih ur (kratko bogoslužje, sestavljeno iz petja nekaj velikonočnih molitev, ki poveličujejo Kristusovo vstajenje).
Ob koncu ur je slavnostna bogoslužja Janeza Krizostoma. Značilnost te storitve je branje evangelija v različnih jezikih. Glede na filološke veščine duhovnika ali škofa lahko evangelij beremo v latinskem, starogrškem, angleškem, španskem, francoskem, nemškem in drugih jezikih.
Tudi duhovnik ob koncu branja evangelija župnikom naznani čestitke, ki jih je na ta dan napisal moskovski in vseslovenski patriarh. Na koncu bogoslužja se glasi čestitka vladajočega škofa škofa.
Po koncu velikonočne liturgije se ljudje ne razhajajo, saj poteka blagoslov velikonočne jedi (jajca, velikonočne pogače, pasok). Duhovnik prebira določene molitve za dovoljenje za uživanje mesa, ker je bilo pravoslavnim kristjanom do velikonočnega dne prepovedano jesti živalske izdelke, saj listina pravoslavne cerkve pred Lentom predpisuje določeno vzdržljivost.
Po posvetitvi Pashe se ljudje odpravijo domov. Običajno se celotna velikonočna služba konča ob treh zjutraj, natančnega časa konca službe pa je nemogoče imenovati. V vsaki pravoslavni cerkvi se velikonočna služba izvaja z različno hitrostjo. Treba je le opozoriti, da so značilne velikonočne službe slovesno petje, ki se v celotnem božanskem bogoslužju nosi pod oboki cerkve.
