Razprava ni samo politično orodje, ki predstavnikom določene stranke omogoča, da osvojijo naklonjenost volivcev. To je tudi oblika poučevanja komunikacije, zmožnosti izražanja svojega stališča. Ta praksa je v evropskih izobraževalnih ustanovah zelo pogosta, danes pa je v Rusiji vse bolj priljubljena.
Navodila za uporabo
1
Organizator razprave se mora najprej odločiti o temi, ki je "temelj" igre. Lahko je kot sporna izjava teze, na primer: "Televizija uničuje moralo", "Mediji morajo biti pod državnim nadzorom" itd. Vendar se izogibajte besedilu, ki vsebuje delček "ne". Tema je lahko tudi spremenljiv izrek: "Cenzura ali svoboda govora", "Nujna služba: šola poguma ali izguba časa." Glavna stvar je, da je jasno oblikovana in obetavna za nadaljnjo razpravo.
2
Priprava razprave se začne s seznanjanjem udeležencev s prvotno tezo in razdelitvijo vlog. Najprej se ustvarijo skupine debaterjev, sestavljene iz 3-4 ljudi, ki jih imenujemo govorci. Morajo braniti svoje stališče in poskušati druge prepričati v svoje. Sodi senat sodnikov. Vključuje neparno število sodnikov, ki med razpravo sestavijo poseben protokol in ocenijo argumente in načine dokazovanja. Merila za presojo: vsebina, veljavnost tez, zanesljivost dejstev, zgovornost, dikcija, geste, sposobnost postavljanja vprašanj in zanimanja gledalcev, pismenost itd. Ali igralci izpolnjujejo pravila in pravila igre, spremlja časovnik razprave. Opozarja, da ima govornik do konca govora še 1 minuto ali 30 sekund, hkrati pa signalizira konec priprave na razpravo.
3
Naslednji korak je razvoj primerov. To je ime nabora konceptov, argumentov, kontraargumentov in podpor, ki jih bo skupina uporabila v svojem govoru. Podpora so citati, dejstva, statistika, ki lahko potrdijo enega od argumentov ekipe. Ta kategorija vključuje tudi grafe, grafikone, diagrame, zbirke aforizmov ali celo pregovorov. Vprašanja, ki jih bo ekipa postavila nasprotnikom, ki podpirajo drugačno stališče, je bolje, da razmislite vnaprej.
4
Govor govornika ne sme biti zelo dolg. Običajno se čas razdeli tako: 6 minut se nameni govorom prvega govorca; Med nastopi igralci odgovarjajo na vprašanja gledalcev in nasprotnikov drugih ekip. Vsak govornik pa se mora sam soočiti z argumenti nasprotnikov: pravila prepovedujejo, da se ekipi obrnejo po pomoč. V celotnem trajanju razprave si lahko skupina medsebojno vzame le tri časovne omejitve, ki ne bodo daljše od dveh minut. Po izgovoru vseh se izvede glasovanje. Igralci morajo podpirati izbrano mesto. Omeniti velja, da pri glasovanju lahko sodelujejo tudi gledalci, ki se pridružijo zagovornikom ali nasprotnikom teze.
