Čudovit pesnik 19. stoletja je Vasilij Andreevič Žukovski. Vendar ga mnogi poznajo ne le kot čudovitega pesnika in pisatelja, ampak tudi kot dobrega prevajalca. Žukovski je rad prevajal pesnike iz Anglije, Nemčije, Francije in Grčije.
Ker je imel Žukovski izjemno umetnost prevajanja, se je kultura rusko govorečega prebivalstva močno povečala. Svoje bralce je predstavil uglednim pesnikom v Angliji, Franciji, Nemčiji in Grčiji. Običajno je Žukovski izbiral tiste pesnike in tista dela, ki so mu bila po duhu blizu. Praviloma so imeli prednost romantiki.
Nemci pesniki
Od leta 1807 do 1833 je Žukovski delal na prevodih Schillerjevih del. V svojih delih se bralcu pojavlja humanist, ki je pokoren Bogu in prežet z religioznim razpoloženjem. Z leti je Vasiliju Andrejeviču uspelo prevesti takšna dela: "Ahil", "Orleanska deklica", "Triumf zmagovalcev" in "Pritožba Ceres." Zahvaljujoč marljivim prevodom Žukovskega je Schiller postal pesnik blizu Rusije.
Vzporedno s tem je Žukovski začel sodelovati z Goebelovimi deli. Ta svoja dela je prevedel: "Rdeči karbule", "Jutranja zvezda", "Nedeljsko jutro v vasi" in "Nepričakovani datum". Vasilij Andrejevič je leta 1836 prenehal prevajati Goebela.
Drugi nemški pesnik, romantik L. Ulanda, Žukovski ni pustil brez njegove pozornosti. Zanimanja obeh pesnikov sta bila soglasna pri utelešenju težnje po drugem svetu in petju večnih občutkov ljubezni. Žukovski je prevedel svoja dela: "Sanje", "Uteha", "Prihod pomladi", "Norman običaj" in nekatera druga.
