V krščanski pravoslavni tradiciji obstajajo določeni redovi svetosti. Po naukih Cerkve so sveti čaščenci med glavnimi molitveniki in zagovorniki za človeka.
![Image Image](https://images.culturehatti.com/img/kultura-i-obshestvo/02/kogo-pravoslavnaya-cerkov-imenuet-prepodobnimi.jpg)
Krščanska cerkev imenuje svetnike tiste svete ljudi, ki so po prejemu milosti Svetega Duha dosegli podobnost Bogu. Zato se takšni svetniki imenujejo praporščaki. Običajno se tisti, ki so bili menihi, poveličujejo v znamenju svetnikov, se pravi, da so nase prevzeli angelsko podobo samostanske tone. Doseganje podobnosti je razumevanje kot pridobitev svetosti, naklonjenost Bogu čistosti in celovitosti življenja. Doseganje podobnosti ni enako Bogu v svetosti, ampak le privrženost idealu.
Menihi egipčanskih puščav so postali eden prvih čaščencev. Na primer Anthony Veliki, Macarius Veliki, Evtemius Veliki, Abba Sisoy in drugi (živeli so v 4. do 6. stoletju).
Med čaščenci, ki jih rusko ljudstvo še posebej časti, izstopata sv. Anton in Teodozij iz Kijeva in Pečerska. Menih Anthony je postal ustanovitelj Kijevsko Pečerske lavre, sveti Fedozij pa je bil pri ustanovitvi samostana privrženec velikega Antona. Rev. Teodozij je bil eden prvih duhovnikov samostana.
Med drugimi čaščenci, ki jih je častila Ruska pravoslavna cerkev, lahko ločimo opata ruske dežele Sergija Radoneškega, ustanovitelja velike Trojice-Sergijeve lavre, meniha Serafima Sarovskega. Ljudje Serafime ljubeče kličejo dragi duhovnik. Sarovski čudežni delavec je bil ustanovitelj samostana v Diveevu. Verna Sergija in Serafim, razen samostanskih topov, sta imela sveto dostojanstvo. Sergij je bil prvi opat v svojem samostanu, Serafim pa hieromonk.
Cerkev v znamenju svetnikov slavi ne le moški. Iz zgodovine je znanih veliko primerov, s katerimi dosežemo svetost božanske podobe žensk. Med njimi lahko ločimo sveto Marijo Egipčansko, ki se je sprevrgla iz grešnega življenja in preživela v puščavah več kot petdeset let.
Mnogi sveti čaščenci so prejeli dar uvida in čudežev od Gospoda za svoje pobožno življenje in predanost Bogu. Nekateri častitniki se imenujejo čudežniki. Relikvije teh svetnikov, ki počivajo v mnogih templjih sveta, imajo še vedno neverjetne zdravilne lastnosti.