Sergej Lemešev je slavoljub slavec sovjetske dobe. A njegova kariera ni bila lahka, pevčeva predanost na poti do slave pa si zasluži spoštovanje.
![Image Image](https://images.culturehatti.com/img/kultura-i-obshestvo/51/lemeshev-sergej-yakovlevich-biografiya-karera-lichnaya-zhizn.jpg)
Otroštvo
Sergej Lemešev se je rodil leta 1902 v majhni vasici na območju Tver. Njegovi starši so bili kmetje, a oba sta bila zelo glasbena, njegova mati je veljala za najboljšega pevca v vasi. Sergej je odraščal z bratom Aleksejem, fantje so bili zelo prijazni. Preostali otroci v družini so umrli.
Sergej je prepeval od zgodnjega otroštva. Zanj je bilo to tako naravno kot delo na terenu. Toda nekega dne ga je stric odnesel s seboj v St. Petersburg, nato pa je fant ugotovil, da se je petje izkazalo za poklic. Ta misel je globoko potopila v moško dušo.
Izobraževanje
Elena Sergejevna Kvashnina, žena lokalnega posestnika in arhitekta, je igrala veliko vlogo v Sergejevi glasbeni vzgoji. Nekoč je končala konservatorij v Saratovu in povabila nadarjene otroke na študij pri njej. Starejši brat Aleksej Lemešev pri pouku glasbe ni pripisoval velikega pomena, saj se jim je zdel lahkomiseln, čeprav je imel po besedah Elene Nikolajevne močnejši glas kot Sergej. Toda Sergej je glasbo navduševal.
Nekoč se je Sergej Lemešev počutil močnega v sebi in se odpravil peš do Tverja, kjer so ga poslušali v lokalnem kulturnem centru in mu omogočili sodelovanje na koncertih.
Sergej je doživel veliko težav pred vstopom v moskovski konservatorij. Toda za fanta iz vasi je bil to velik dosežek. Konservatorij tudi ni šel gladko. Naučiti se je moral, ker je pred tem nepravilno dihal med petjem. Poleg tega se je mladenič učil pri številnih učiteljih, pri čemer je poskušal od vsakega od njih vzeti kanček modrosti.
Ustvarjalna pot
Po končanem konservatoriju je Lemešev ponudil službo v Bolšoj teatru, vendar je ta zavrnil, raje v operi v Sverdlovsku. Izračun je bil, da so na Uralu mladega pevca takoj čakali glavni deli, v Bolšoj teatru pa bi na to morali čakati še dolgo.
Lemešev se je kot zvezda vrnil v Bolšoj teater. Nadalje so ga čakali uspeh, slava, ljubezen občinstva in najboljše koncertne dvorane Sovjetske zveze.