V pravoslavni cerkveni tradiciji obstaja praksa navzočnosti botra in dojenčkov med zakramentom krsta. Najpogosteje najbližji prijatelji otrokove družine postanejo botri. Botri so lahko bodisi ena oseba bodisi dve osebi.
Glavni dejavnik pri izbiri botra je vera slednjih in njihovo cerkev. To ni naključje, saj so glavne odgovornosti botrih poučevanje, vzgoja otroka v pravoslavni veri, pa tudi cerkev slednjih. Botri so zavezani Bogu za otroka, zanikajo hudiča in se združujejo z Jezusom Kristusom.
Obveznost, da otroka naučimo pravoslavne vere, vključuje pogovor z dojenčkom, pogovor na duhovne teme. Kristi naj kupijo ustrezno literaturo, ko se otrok nauči brati. Sprejemniki (tako imenovani botri) naj bi fiziološkim staršem pomagali razjasniti temelje pravoslavne vere.
Kristovi naj bi bili vključeni v moralno vzgojo otroka. Prejemniki so odgovorni za prenos osnovnih pravil krščanske morale in etike. Botri naj poskušajo otroku vzbuditi ljubezen do Boga in do sosedov, tako kot starši morajo tudi zaznavalci sodelovati pri duhovni vzgoji otroka.
Botri naj poskusijo cerkev otroka. Se pravi, da otroka naučite obiskovati tempelj. Za to mora otrok že od malih nog sodelovati pri svetih Kristusovih skrivnostih. Ko je dojenček starejši, lahko botri pomagajo prvi, da se pripravijo na zakrament spovedi.
Druga odgovornost boterjev je molitveno spominjanje svojih boterjev. Skrbniki naj molijo za otroka tako v templju, da bi naročili spomin in doma.
Botri bi morali vedeti, da so za svojega botra odgovorni Bogu.
