Filozofska trditev, da je človek družbeno bitje, je našla mesto v skoraj vseh humanistikah. Človek kot oseba preprosto ni možen brez družbe. Lahko živi normalno življenje samo z uporabo dela in izkušenj drugih ljudi.
Navodila za uporabo
1
Človek se ne rodi kot osebnost, to postane le s časom. Strogih časovnih okvirov ni. Človek je prepoznan kot oseba, ko začne samostojno sprejemati odločitve in zanje v celoti odgovarja. Ni pomembno, koliko je star: 14 ali 28. Človek je najprej svoboden, samostojen in neodvisen subjekt življenja.
2
Človek postane takšen šele, ko živi v družbi. Interakcija z drugimi ljudmi mu omogoča, da razvije priložnosti, ki so bile lastne njegovi naravi. Zunaj družbe se večina teh priložnosti preprosto ne more razviti, to pomeni, da človek ne more postati oseba, ki živi v osami.
3
Poteka tako imenovana socializacija, torej asimilacija družbenih izkušenj, pridobivanje veščin in lastnosti, ki omogočajo popolno in neboleče interakcijo z drugimi ljudmi. To je postopek, ki se začne z rojstvom človeka in traja vse življenje. Osnova socializacije je aktivnost in komunikacija posameznika v različnih družbenih skupinah (družina, delovni kolektiv, šola, neformalne skupine).
4
Ta proces omogoča človeku, da se potopi v kulturno okolje, kar se izraža predvsem z razvojem jezika, tradicij in običajev te družbe. Nato si pridobi različna dragocena znanja, izkušnje in vedenjske programe, ki jih že lahko sam prenese. Tako se neprestano širi kultura skozi prostor in čas.
5
Zunaj družbe so ljudje samo živali. O tem dejstvu obstaja veliko dokazov. Mowgli otroci, ki so bili po vrnitvi v družbo prisiljeni rasti v divjini, se niso mogli ukoreniniti. Niso se uspeli niti naučiti izgovarjati najpreprostejših besed, da ne omenjam poznejše socializacije.
6
Izraz "človek je družbeno bitje" najprej pravi, da človek vedno komunicira z drugimi ljudmi in brez njih ne more obstajati. Kjer koli se nahaja, ne glede na to, kaj potrebuje, potrebuje pomoč drugih ljudi.
7
Malo ljudi je sposobnih živeti popolnoma samostojno, neodvisno gojijo hrano in ogrevajo hišo. Toda tudi tisti redki so znanje prejeli od drugih ljudi. Preprosto so prevzeli svoje izkušnje in jih uporabili za zadovoljevanje njihovih potreb.
8
Tako lahko varno rečemo, da je človek brez družbe nepojmljiv. Hkrati je subjekt in predmet vpliva družbenih vplivov.
