Kriminalna drama je eden najbolj priljubljenih žanrov komercialne kinematografije. Lahko je domnevati, da so takšni filmi ustvarjeni samo zato, da oboževalci "žgečkajo" živce in poskušajo rešiti uganko, ki leži v središču zmedene zaplete. Kljub temu je med kriminalnimi dramami mogoče videti veliko priznanih mojstrovin, ki jim je uspelo ne le osvojiti ljubezen več generacij gledalcev, ampak tudi prinesti svojim ustvarjalcem svetovno slavo in številne profesionalne nagrade.
![Image Image](https://images.culturehatti.com/img/kultura-i-obshestvo/08/samie-interesnie-kriminalnie-drami.jpg)
Navodila za uporabo
1
Razmišljanja o bistvu človeške agresije, ki se pojavljajo že v adolescenci, so posvečena distopiji Stanleyja Kubricka "Oranžna ura". Njen glavni junak je očarljivi mladenič Alex (ta vloga je bila ena prvih za Malcolma MacDowella) vodi mladinsko bando, posvečeno ropom in nasilju. Ko je po brutalnem umoru v zaporu, se strinja, da bo opravil zdravljenje, katerega namen je zatreti hrepenenje po nasilju. Vendar trčenje »ozdravljenega« najstnika z realnostmi sveta okoli nas kaže na neuspeh eksperimenta, ki je bil izveden na njem.
2
Morda najboljši primer kriminalne drame je bil film Franca Forda Coppole The Godfather. Zgodovina mafijskega klana Corleone ni tako osupljiva s prizori umora in nasilja, kot prikazuje evolucijo lika najmlajšega člana družine - Michaela (neverjetno igralsko delo dvaintridesetletnega Al Pacina). Michael Corleone skozi ves film prehaja od prijaznega in inteligentnega mladeniča, ki se ne želi dotakniti "družinskega podjetja" do krute in neusmiljene glave klana. Uspeh filma je spodbudil ustvarjalce k nadaljevanju dela na epu. Kot rezultat so izšli "The Godfather 2" (The Godfather, II. Del), ki je pripovedoval o zgodovini ustanovitelja klana Vita Corleoneja (Robert De Niro) in "The Godfather 3" ("he Godfather, III. Del)", ki se je končal s sliko strašnega maščevanja za Michaelove zločine.
3
Trilogija "Boter" je v marsičem postala tudi kultni film italijanskega režiserja Sergia Leonea "Nekoč v Ameriki" z Robertom De Nirom v glavni vlogi. Res je, tu publika ni več mafija, ampak tolpa uličnih gangsterjev, katerih pot do bogastva in blaginje se konča v neizogibnem kolapsu.
4
Med kriminalnimi dramami iz 70. in 80. let 20. stoletja je nemogoče ne omeniti filma sovjetskega režiserja Stanislava Govorukhina "Srečanja ni mogoče spremeniti." Potem ko se je novembra 1979 prvič pojavil na televiziji, ga še vedno ljubijo milijoni ruskih gledalcev, predvsem po zaslugi svojega briljantnega igralskega ansambla. Dve poti do "ere usmiljenja" (to je izvirno ime romana bratov Weiner, ki je osnova filma) sta prikazani skozi podobe kapitena kriminalistične preiskave Gleba Žeglova (briljantno delo Vladimirja Vysotskega) in njegovega mladega partnerja Vladimirja Šarapova (Vladimir Konkin).
5
V 90. letih so bile rojene kriminalne drame drugačnega tipa. Njihovi ustvarjalci bodisi krepijo psihologijo filmov, včasih poudarjajo eksistencialno temo svobode ali si celo dovolijo ironijo izbranega žanra. Oskarjev nagrajeni film režiserja Jonathana Demmeja The Silence of the Lambs temelji na prefinjenem psihološkem dvoboju med kanibalističnim manijakom Hannibalom Lecterjem (Anthony Hopkins) in mlado uslužbenko FBI Clarissa Starling (Jodie Foster). Clarissa preiskuje vrsto umorov, ki jih je storil drug nori manijak, in pričakuje, da ji bo Lecter pomagal razumeti psihologijo zločinca. Zanimivo je, da je lik Anthonyja Hopkinsa tako pameten in očarljiv, da nehote vzbudi simpatije med občinstvom in Clarisso.
6
Film Pulp Fiction Quentina Tarantina ima povsem drugačno vzdušje. Zgodba o dogodivščinah dveh šaljivih gangsterjev Vincenta (John Travolta) in Julesa (Samuel L. Jackson) se prepleta z zgodbo o boksarju Butchu Coolidgeu (Bruce Willis), ki ni hotel predati pogodbene borbe. Posledično nastane bizarna kombinacija nasilja in ironije. Film je prejel nagrado Zlata palma filmskega festivala v Cannesu.
7
In na koncu še film "The Shawshank Expuption" režiserja Frank Darabont, ki vodi skoraj vse ocene kriminalnih dram. Zgodba, ki se začne kot tradicionalna zgodba o groznem zapornem redu, se nenadoma spremeni v filozofsko prispodobo o svobodi, katere sanje neupravičeno obsojeni Andy Dufrain (Tim Robbins) in njegov prijatelj in sotekmovalec Ellis Boyd (Morgan Freeman) uspeta uresničiti.