18. marca 1584 je umrl eden najstrašnejših tiranov v zgodovini Rusije car Ivan Grozni. Po Moskvi so se takoj razširile govorice o nasilni smrti vsemogočnega avtokrata. Spori o vzrokih smrti ruske suverene se nadaljujejo tudi v našem času.
Pregled kosti Ivana IV., Opravljen leta 1963, je pokazal prisotnost smrtonosne količine živega srebra v telesu kralja. Raziskovalci so takoj ugotovili, da je vsebnost živega srebra povzročila dejstvo, da je Grozni zdravil svoj sifilis z živosrebrnim mazilom. Takšno zdravljenje je dolgo časa vodilo do povečane vsebnosti živega srebra v telesu in posledično do smrti monarha.
Vendar pa je znanstvenik M.M. Gerasimov, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja preučeval posmrtne ostanke Ivana Vasilijeviča, je opozoril, da če bi imel car sifilis, bi ta bolezen privedla do patoloških sprememb kosti okostja, vendar pri preučevanju posmrtnih ostankov ni bilo ugotovljenih takšnih sprememb.
Carski sodobnik, Anglež Jerome Horsey, je dejal, da je ruski monarh zadavljen. Sovjetski znanstveniki so ob pregledu dobro ohranjenega hrustanca carjevega grla vrgli to različico umora Ivana Groznega.
Toda od kod je v ostankih kralja ostalo živo srebro in to celo v tako velikih količinah.
Mogoče govorice o zastrupitvi kralja, ki so se pojavile takoj po njegovi smrti, še vedno imajo mesto pod njimi. In verjetni zastrupitelji Ivana IV so bili, kot navajajo carji sodobniki (uradnik Ivan Timofejev, Nizozemec Isaac Massa), monarhovi najljubši Bogdan Belsky in Boris Godunov, zet Fedor Ivanovič, sin Ivana Groznega.
Navsezadnje je Godunov po smrti Ivana Vasiljeviča postal dejanski vladar Rusije, Belski pa je postal član regentskega sveta, ustanovljenega pod Fedorjem Ivanovičem, ki je postal kralj po smrti svojega očeta.
