Nedelja po veliki noči se je v krščanski pravoslavni tradiciji in kulturi imenovala Antipasa. Sicer pa se ta dan imenuje Fomina teden. Ta praznik je zgodovinski spomin Cerkve o pojavu vstalega Kristusa svojim učencem.
Že samo ime praznika Antipasa lahko prevedemo kot »stoji nasproti velike noči« ali »namesto velike noči«. To ime govori o času praznovanja krščanskega zmagoslavja. Ime praznika Fomina tedna naznanja nastop vstalega Kristusa apostolom, med katerimi je posebna pozornost namenjena potrditvi apostola Toma v veri v čudežno Kristusovo vstajenje.
Evangeliji pripovedujejo o svojih nastopih vstalega Jezusa Kristusa svojim učencem. Torej, v eni od evangelijskih pripovedi piše, da se je Kristus apostolom prikazal neposredno na večer vstajenja. Med najtesnejšimi Kristusovi učenci ni bilo apostola Toma. Drugi apostoli so Tomažu razglasili resničnost vstajenja Odrešenika, toda Tomaž ni verjel zgodbi, ki jo je slišal. Apostol je z lastnimi očmi izrazil željo, da bi videl vstalega Kristusa in se ga celo dotaknil, položi roko "v rebra" in bil priča ranam v Kristusovih rokah.
Osem dni po tem čudežnem nastopu apostolov se Kristus zopet pojavi svojim učencem, med katerimi je bil že prisoten Tomaž. Kristus sam je povabil apostola, ki ni bil potrjen v veri, da na lastne oči vidi rane na rokah. Kristus je tudi prosil apostola Toma, naj položi roko na rebra vstalega Odrešenika. Kristus je apostola Toma prosil, "naj ne bo nevernik, ampak vernik." Že prvi pogled na čudež Kristusovega vstajenja je apostola prisilil, da se je za vedno uveljavil v veri, kar dokazuje tudi vzklik Kristusovega učenca, ki priča, da je Kristus Gospod in Bog.
Omeniti je treba tudi, da je Kristus apostole prosil za hrano, da bi dokazal resničnost njegovega vstajenja in zavračal možne misli, da so učenci videli duha.
Posebno pozornost pritegnejo Kristusove besede, ki jih je Tomaž videl in verjel, blagoslovljeni pa so, da »ne vidijo in verujejo«. Ta Odrešekova obljuba velja za vse tiste, ki s srcem in dušo sprejemajo vero v Kristusovo vstajenje brez resničnih vidnih dokazov.
Ta evangelijska pripoved je vsakemu človeku opomin ne samo o samem dejanju Kristusovega vstajenja, temveč tudi o varčevalni potrebi, da človek dojame čudež Kristusovega vstajenja, saj če Kristus ni vstal, je vsa človeška vera v Odrešenika brezpredmetna.
