Avrelij Avguštin - teolog, filozof, razsvetljenec. Veliko je prispeval k oblikovanju srednjeveške filozofije in kulture. Delo svetega Avguština je povezano z obdobjem razkola v krščanski cerkvi na pravoslavno in katoliško. Spomin na Avrelija Avguština enako počastijo predstavniki zahodnega in vzhodnega krščanstva.
Življenjepis Avrelija Avguština
Teolog in filozof Avrelij Avguštin se je rodil leta 354 v družini deželnega uradnika. Mati filozofa - religiozna kristjanka Monika - je imela velik vpliv nanj. Augustinov oče je izpovedoval malikovanje. Rojstni kraj Avrelija je majhno afriško mesto Tagast, ki se nahaja na ozemlju sodobne Alžirije. Družina je imela tri otroke, a izobraziti se je lahko le bodoči filozof. Deželni funkcionar ni imel ogromnega bogastva in zato, da bi otrokom dali priložnost za študij, so si morali starši izposoditi denar.
Avrelij Avgut se je doma učil začetnega znanja slovnice in aritmetike. Nato se je v Carthageju izobraževal na tečaju retorike. Ko je končal retorične šole, Augustin še vedno poučuje ta tečaj v Kartagini. Kljub globoko religiozni krščanski Moniki je sam Avrelij vodil samostojno življenje, a mamina navodila so mu pomagala, da se je vrnil na pravo pot.
Med življenjem v Kartagini je Avrelij proučeval Ciceronova dela, ki so mu vzbudila željo po filozofiji. V tem obdobju Augustin piše svojo prvo filozofsko knjigo. Vendar to delo filozofa ni doseglo naših dni. Prvo branje krščanske doktrine ni vzbudilo zanimanja bodočega filozofa. Augustin se ni strinjal s primitivnim jezikom in razmišljanjem Svetega pisma, zato je prešel na specifično dojemanje in razlago Svetega pisma. Pri 28 letih se je Avrelij odpravil v Rim in postal podpornik manihejskih naukov. Po srečanju z duhovnim vodnikom Maničanov je Augustin to učenje zavrnil in se začel nagibati do skepse.
Augustin je spremenil svoj verski pogled po srečanju z menihom Ambrožem, ki je bil sposoben spremeniti ideje in interese mladega znanstvenika in ga nagniti k krščanstvu. Leta 387 je bil Aurelij krščen in spreobrnjen v krščansko vero.
Filozofski nauk svetega Avguština
Posebnega pomena je delo slavnega filozofa. Njegov filozofski nauk se je razvil pod vplivom številnih različnih dejavnikov. Ogromno vlogo pri oblikovanju Augustina kot znanstvenika in teologa je odigrala njegova fascinacija z različnimi verskimi pogledi. Napisal je veliko del, tako verskih kot posvetnih filozofskih del.
Filozofija Avrelija se je razvijala pod vplivom njegove matere Monice, zato je njegovo učenje sinteza filozofije, religije in božanske predodločbe. Po sprejetju krščanstva je bilo v avrelijevih spisih veliko negativnih odzivov o manihaizmu, skepticizmu. Augustin piše filozofski traktat, v katerem kritizira akademike in nasprotuje heretikom.
Filozofija znanstvenika temelji na več načelih. Govori o medsebojnem delu razuma in vere ter njihovem vplivu na oblikovanje človeka. Kot pravi teolog je Avrelij govoril o dejstvu, da samo medsebojni vpliv razuma in vere lahko človeka vodi v božje mesto. Hkrati mora vsak vernik izbrati svojo pot. Zanašanje na čisti razum lahko pomaga enim, vera, ki temelji na zunanji avtoriteti, pa lahko pomaga drugim.
Drugo načelo Augustinove filozofije je dojemanje Boga ne kot absolutnega brezosebnega duha, temveč kot osebe. To dojemanje Boga je potegnilo črto med božjo predodrejenostjo in usodo.
Najbolj znano delo filozofa velja za traktat "O božjem mestu", v katerem je trideset knjig predstavil načela religioznih in filozofskih naukov svetega Avguština.
Na začetku tega dela Aurelius govori o razlogih za padec rimskega cesarstva, da je krščanski svet umazan v poroke in greh, zato v prihodnosti ne more obstajati. Pet zvezkov predstavlja nauk o nasprotju krščanske in poganske vere, preostale knjige pa govorijo o odnosu med posvetno in duhovno močjo. Ves svet je po Avguštinu razdeljen na dva dela: božje mesto in mesto Zemlje. V prvem živijo pravični, ki delujejo na podlagi moralnih etičnih standardov. Živijo po božjih zapovedih. V drugem svetu živijo ljudje, ki so usmerjeni v zemeljsko moralo, zato živijo v vice in z ljubeznijo do sebe. Avrelij Avguštin je ta svet opisal kot stalen boj med dobrim in zlim.
