Biblija je iz grščine prevedena kot "knjiga". V splošno sprejetem besedišču se Biblija sklicuje na zbirko svetih knjig kristjanov, ki je sestavljena iz Stare in Nove zaveze. Prvi del Svetega pisma je vzet iz judovstva in se imenuje tudi "judovski".
Navodila za uporabo
1
Prvi del Svetega pisma je Stara zaveza, zbirka spisov, ki poleg krščanstva veljajo za sveto v judovstvu (kjer se imenuje Tanah) in islamu (imenovanem Taurat). Stara zaveza je bila sestavljena v enajstih stoletjih (pred našim štetjem, torej pred Kristusovim rojstvom) in je bila delno napisana v hebrejščini, delno v aramejščini. Vključuje 39 knjig, med njimi Mojzesovo toro (Pentateuch), Razodetje prerokov in Pismo (med katerimi je najbolj priljubljena poezija Pesem kralja Salomona).
2
Drugi del Svetega pisma je Nova zaveza, ki so jo sestavili kristjani in ju Judje ne priznavajo za Sveto pismo, saj judovstvo ne priznava Jezusa Kristusa (Isa) kot Mesijo in božjega sina. Islam tudi Novo zavezo priznava le delno in Jezusa imenuje za enega od Allahovih prerokov in ne božjega maziljenja. V krščanstvu Nova zaveza velja za temeljni del Svetega pisma. Vsebuje Kristusove življenjepise (evangelij), ki so jih zbrali njegovi učenci, apostoli Matej, Marko, Luka, Janez. Sledijo dejanja apostolov, poslanice (Korinčanom, Filipincem, Galačanom, Kološanom, Judom itd.). Dokonča novozavetno razodetje (Apokalipsa) Janeza Evangelista, ki velja za prerokbo konca sveta pred drugim Mesijevim prihodom.
3
V trinajstem stoletju je vse 66 knjig Biblije škof v Canterburyju razdelil na poglavja, poglavja pa na verze. Do danes je na svetu več kot dva tisoč prevodov Svetega pisma v različne jezike. Seveda s tako obilico besedil nestrinjanja v prevodih neizogibna. Zato je Ruska pravoslavna cerkev dolgo štela sinodalni prevod iz leta 1876 za kanoničnega. Leta 1998 je bil na podlagi sinodalne izdaje in grške Biblije narejen nov restavratorski prevod. Prvi prevod Svetega pisma, ki je bil izveden v Rusiji, velja za prevod bratov Cirila in Metoda, vzhodnoslovanskih misijonarjev, avtorjev cirilice. Pozneje sta prevajalec in objavljanje Svetega pisma za rusko govoreče prebivalstvo delala kot tiskar Ivan Fedorov, pa tudi mojstri na dvoru Petra Velikega in Elizabete Petrovne.
4
Za kristjane je eden najpomembnejših delov Biblije pridiga na gori Jezusa Kristusa, ki je bila vključena v Matejev evangelij. V tej pridigi se sliši glavna krščanska molitev »Oče naš«, razlagajo deset Mojzesovih zapovedi, ki jih je prejel na Gospodu na Sinaju na Gospodu. Omenja tudi Kristusove izreke, ki so postali osnova krščanstva: "Ne sodite, ne sodite, " molite za svoje sovražnike, "če bi vas udarili po desni lici, nadomestite levo." Po evangeliju je Jezus na gori postavil pridigo, potem ko je opravil čudežno ozdravljenje bolnih.
- Kanon svetega pisma
- Biblijski izvleček
