Teoretiki marksizma-leninizma so meščanstvo opredelili kot razred lastnikov proizvodnih sredstev, ki so zaslužili s prihodkom s prisvojitvijo presežne vrednosti. Presežna vrednost se oblikuje zaradi razlike med stroški podjetnika in njegovim dobičkom. V razširjenem smislu lahko buržoazija vključuje vse lastnike premoženja, ki jim prinaša dobiček.
Buržoazija kot razred je nastala v Evropi v poznem srednjem veku. Beseda "meščan" je takrat pomenila "mestni prebivalec". V fevdalni družbi je buržoazija postala najbolj družbeno aktiven sloj, gonilna sila buržoaznih revolucij. Prva meščanska revolucija se je na Nizozemskem zgodila v 16. stoletju, nato je revolucionarno gibanje preplavilo Evropo. Njegova glavna zahteva je bila enakopravnost vseh razredov pred zakonom in omejevanje privilegijev fevdalnega plemstva. Predstavniki buržoazije so predstavili slavni slogan velike francoske revolucije "Svoboda. Enakost. Bratstvo". V Rusiji se je februarja 1917 zgodila prva meščanska revolucija. Njen rezultat je bil ustanovitev parlamentarne republike, ukinitev naslovov in posesti, enakost vseh državljanov pred zakonom in neodvisnost nacionalnih predmestja. Pozneje so bila po zmagi socialistične revolucije vsa demokratična osvajanja uničena. Po propadu fevdalnega sistema je družbeni antagonizem izginil, ker so pravno in politično državljani Evrope pred zakonom postali enaki. Vendar je bil ustvarjen ekonomski antagonizem, ki ga je ustvarila premoženjska neenakost med meščanstvom in revnim delom družbe. Na zatišje razrednega boja napreduje nov zatirani razred - proletarijat, ki ga meščanstvo glede na velikost premoženja deli na velike, srednje in majhne. Veliki meščanstvu se pridružuje plast vrhunskih menedžerjev. V malomeščanstvo so včasih vključeni obrtniki in trgovci, ki so lastniki sredstev za proizvodnjo, vendar ne uporabljajo najete delovne sile. Tako je malomeščanstvo precej konvencionalen koncept. V državah, kjer so se zgodile socialistične revolucije, je bil razred meščanstva, z izjemo malih podjetnikov, izločen. V zadnjem času se v nekdanjih socialističnih državah v zvezi z obnovo kapitalizma spet pojavlja velika in srednja meščanstvo.
