Vsi ljudje si prizadevajo za srečo in vsak ima svoje ideje o njej. Zdravje, varnost, hrana in zavetje so življenjsko pomembni za človeka. Ljubezen, dosežki in dobro počutje so že individualne želje in cilji. In kako vernik dojema srečo?
Navodila za uporabo
1
Krščanska religija temelji na ideji izvirnega greha, zaradi katerega je resnična sreča v življenju postala nemogoča. Nekoč sta Adam in Eva kršila Gospodovo zapoved in bila izgnana iz raja. Kasnejše generacije so prisiljene nositi ta križ. Jezus je sprejel muke križanja za grehe človeštva, kristjan pa naj bo ponižen v svoji usodi. Bog vsem daje takšen križ, ki ga bo zmogel. Pravi kristjan naj bo čist v misli, brez grehov in poln ljubezni do drugih. Moč človeka je sposobnost odpuščati žalitve in se ne upirati zlu. Sreča za kristjana je v krepitvi vere, duhovne popolnosti in ponižnega odnosa do življenja. Z opazovanjem teh pogojev lahko postane resnično srečen v drugem življenju. Po zadnji sodbi bo Gospod poslal vse zlobne, da gorijo v peklu, in pravični ljudje bodo šli v raj, kjer bodo našli blaženost in duševni mir.
2
Prevladujoče ideje islama so ponižnost in sveta vojna za vero. Posebnost islama lahko imenujemo neločljiva vez med religijo in družbeno-političnim življenjem. Musliman naj bi ubogal ne samo Allahove volje, ampak tudi moči, "kajti to je od Boga". Šerijat opisuje standarde obnašanja svojega državljana v vseh življenjskih situacijah. Kodeks prakse zahteva združevanje in bratstvo vernikov ter pomoč vsem potrebnim. Za muslimana je sreča v vernih prepričanjih, neokrnjeni časti in racionalnem zadovoljevanju potreb duše in telesa. Če ima vernik samozavest, bister um in spoštuje zakone Korana, ga lahko imenujemo srečnega. Brez dvoma poslušnost Allahovi volji daje muslimanu upanje za pravičnost in večno blaženost po smrti.
3
Osnova budizma je načelo ponovnega rojstva, ideja povračil ali kazni (karma) in potreba po pravični poti. Pravi način razmišljanja in vedenja daje priložnost za srečnejšo usodo po ponovnem rojstvu. Smisel budističnega življenja je v tem, da se osvobodi želja in poslušnosti do usode, saj je rezultat neresničnih dejanj v preteklosti. Z opustitvijo odvečnih želja lahko človek pride do resničnega razumevanja stvari in se znebi neizogibnega trpljenja.
4
V budizmu je veliko pozornosti namenjeno trenutnemu življenju. Pomembno je, da se lahko prepustimo razmišljanju sveta in si prizadevamo za individualno iskanje resnice. Že samo razumevanje sreče sestavlja doseganje razsvetljenega duha in pridobivanje duševnega miru. To lahko dosežemo z upoštevanjem "srednje poti" - ne da bi šli v skrajnost in se osredotočili na ugodno. Če si budist prizadeva za duhovno popolnost, osvobaja misli in misli s samokontrolo, je že na poti k svoji sreči.
