Eden največjih dosežkov v zgodovini človeštva je bil izum pisanja. Rodila se je na starodavnem vzhodu, ena njenih najstarejših vrst pa so hieroglifi Starega Egipta.
Pisma molčijo, če jih nihče ne zna brati. V starem Egiptu so bili duhovniki najbolj izobražen del družbe, to posestvo pa je izginilo v helenističnem obdobju, ko so egiptovski templji z ukazom cesarja Teodozija I. zaprli. Med kraljevanjem Grkov in nato Rimljanov se je izgubil celo jezik, ki so ga govorili Egipčani, kaj pa sposobnost branja hieroglifov.
Kasneje so bili poskusi razvozlati staroegipčansko pisavo. To je na primer poskušal jezuitski duhovnik Kircher v 17. stoletju, a ni uspelo. V 19. stoletju je sledil preboj na tem področju in k temu je posredno prispeval Napoleon.
Rosetta kamen
Za razliko od mnogih drugih osvajalcev je Napoleon pri svojih kampanjah peljal umetnike in znanstvenike. Egipčanska kampanja 1798-1801 ni bila izjema. Napoleonu ni uspelo osvojiti Egipta, vendar so umetniki slikali piramide in templje, kopirali črke, ki so jih našli, med trofejami pa je bila plošča iz črnega bazalta, prekrita z napisi. Na lokaciji najdbe se je plošča imenovala kamen Rosetta.
Ta najdba je dala upanje za dešifriranje egiptovskih hieroglifov, saj je bilo skupaj z egipčanskim besedilom na njej besedilo v grščini, ki so ga znanstveniki dobro poznali. Toda primerjati oba besedila ni bilo enostavno: hieroglifski napis je zasedel 14 vrstic, grški pa 54.
Raziskovalci so se spomnili starodavnega učenjaka Gorapollona, ki je pisal v 4. stoletju. knjigo o egiptovskih hieroglifih. Gorapollon je trdil, da v egipčanski pisavi simboli ne pomenijo zvokov, ampak pojmov. To je pojasnilo, zakaj je grški napis krajši od egipčanskega, ni pa pomagal pri dekodiranju.
