Za sodobno družbo je značilna izguba duhovnosti, človeštvo se ustali, izgubi tako pomembne pojme, kot je usmiljenje, daje prednost krutosti, sebičnosti in vero verjame, da je na ta način zaščiteno pred šibkostjo in ranljivostjo. In le nekaj jih še naprej moli za zdravje, pogosto brez pojma o pomenu takšnih molitv.
Duhovniki sveto verjamejo, da molitev krepi človekov duh, ga naredi bolj strpnega, bolj humanega, ga približa Gospodu in pomirja, daje upanje, da bodo njegove molitve uslišane, želje izpolnjene, življenje bo postalo lažje in razumljivejše. Menihi dan in noč ponujajo molitve, s katerimi prosijo za zdravje, vero, mir in vse najboljše za vse človeštvo. Preprosti meščani pridejo v templje, pogosto le takrat, ko potrebujejo pomoč in zaščito, prosijo, da molijo za njih in svoje bližnje, postavljajo sveče in naročajo molitve. A le malo jih razmišlja in spozna pomen teh ali teh molitev in drugih krščanskih zakramentov.
Pomen krščanske zdravstvene molitve
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se molitev za zdravje bere samo o bolnih, jo je mogoče prebrati in v njej lahko omeniti katero koli osebo, ne glede na stanje njenega zdravja. Ta molitev ščiti ne le pred fizičnimi težavami, ampak tudi pred moralno in moralno izčrpanostjo in opustošenjem osebnosti. Njena duhovna moč po pravoslavnih kanonih velja za eno najbolj življenjskih in neomajnih. Prisotni v templju celo svetujejo svojim sovražnikom, ki prinašajo samo trpljenje, naj prosijo Gospoda za zdravje.
Obstaja veliko dejstev, da je molitev za zdravje, ki jo beremo ob ikonah z obrazi svetnikov, resnično prinesla olajšanje bolnim, pomagala premagati tudi najbolj grozne ali neozdravljive, po mnenju zdravnikov, bolezni. Vendar je nemogoče prebrati "na papirju", molitev mora izhajati iz duše, iz srca osebe, ki moli, da je iskrena in iskrena. Poleg tega Gospodov blagoslov ne odobrava le tistega, za katerega molitev prosi, ampak tudi samega sebe.